ROMANJE V EMAVS

na velikonočni ponedeljek, 21. 4. 2025, romamo iz Grosuplja mimo sv. Jakoba na Polici do Višnje Gore.
Romali bomo od sv. Mihaela v Grosupljem do sv. Jakoba na Polici in preko Blečjega vrha po poti sv. Jakoba ob Višnjici v dolino do Višnje Gore. Če bo čas dopuščal, se ustavimo še pri »Kranjski čebeli«. Pot je dolga dobrih 15 km, vzpona je približno 350m.
S hojo bomo začeli ob 8.uri (po koncu sv. maše in po blagoslovu romarjev v cerkvi sv. Mihaela v Grosupljem).

ODHOD iz Ljubljane:

Vlak iz Ljubljane (glavna železniška postaja) odpelje ob 7.10 uri in prispe v Grosuplje ob 7.36 uri.
Avtobusna linija 3G z Bavarskega dvora (Kozolec) odpelje ob 5.59 uri. Do cerkve je še dobrih 10 minut peš. 
Možen je tudi lasten prevoz, po izbiri.

POVRATEK:

Vlak iz Višnje Gore odpelje ob 14.38 uri in prispe v Ljubljano ob 15.14 uri.
Avtobus 3G odpelje v Ljubljano ob 15.29 uri.

HRANA in PIJAČA: Iz nahrbtnika.

PRIJAVE: Prijavite se s sporočilom na tel. 041 356 756.

V primeru slabega vremena romanje odpade.
Hodili bomo v skupini. Pohod poteka na lastno odgovornost in s primerno opremo.

OBČNI ZBOR DPPSJS

15. marca 2025 je v Škofji Loki potekal občni zbor DPPSJS, ki je bil letos tudi volilni.

Zbrali smo se na spodnjem parkirišču in še pred ogledom srednjeveškega mesta najprej poklepetali s prijatelji in znanci. Dež ni bil ovira za dobro razpoloženje.

Pozdravil nas je škofjeloški župnik g. Matej Nastran.

Nato smo se sprehodili po Škofji Loki, vodil nas je domačin, g. Vincencij Demšar in nam med zgodovinskimi dejstvi o mestu navrgel še nekaj zgodb in anekdot, ki pomagajo k boljšemu pomnenju dejstev. Sprehodili smo se čez Puštal in se preko pravkar obnovljene Hudičeve brvi vrnili v stari center mesta. Poleti 2024 jo je namreč v vodni ujmi odnesla podivjana Poljanska Sora. Za naše društvo je to še posebej lep dogodek, saj preko Hudičeve brvi poteka trasa poti sv. Jakoba. Stari center mesta je zanimiv. Stare hiše s svojimi pročelji razkrivajo dolgo zgodovino mesta. Trenutno ga obnavljajo, a naslednje leto, ko bo spet potekal Škofjeloški pasijon, bo že nared.

Po ogledu mesta smo se zbrali v cerkvi sv. Jakoba, kjer je mašo daroval društveni duhovni vodja, pater Miran Žvanut. S svojo pridigo, prispodobo o kolesu in špicah, nam je dal misliti. Mi smo slednje, Bog je os. Bolj smo skupaj, bolj smo povezani, bližje smo Bogu. Težko je biti sam. Ne moremo vsi narediti vsega, lahko pa vsak naredi nekaj.

V prostorih Kašče smo nato imeli najprej kosilo, nato pa še občni zbor.

Predstavljeni so bili delo v letu 2024 in načrti za naprej. V jubilejnem letu 2025 praznuje DPPSJS 25 let od ustanovitve in bo to res praznično leto. Na občnem zboru so bili imenovani tudi novi častni člani in sicer Ana in Marjan Pirh, Branimir Bitenc in Jože Šenk, ki so v vseh teh letih naredili veliko dela na poti sami in pri oblikovanju društvenih listin in podob.

G. Martin Krajnik, predsednik PD Sotočje iz Škofje Loke, je predstavil njihova pasijonska romanja in dogodke ter nas povabil k sodelovanju. G. Janez Pirnat pa nam je predstavil projekt poti Cammino Celeste / Nebeška pot po slovenskem ozemlju, od Brezij do Sv. Višarij, ki bo potekala po trasi poti sv. Jakoba. Predstavila se je tudi romarska pisarna z mini prodajnim kotičkom. Vsak član je dobil v dar knjigo Šepetanja src med korono, ki sta jo skupaj napisala Zoran Šteinbauer in Irena Demšar in ki jih je društvu podarila ga. Irena Demšar.

Na volitvah so člani podprli vse predlagane kandidate. Po razglasitvi rezultatov volitev smo se v sproščenem klepetu še nekaj časa zadržali v Kašči, ob prigrizkih, pijači in obvezni jakobovi torti.

Hvala dosedanjemu vodstvu, novemu pa čestitamo ter želimo uspešno delo.

Se vidimo kmalu spet na romarskih poteh!

Fotografije: Valerija Jakop, Marjetica Škrlec, Andreja Grahek

17. MAJA ROMAJMO SKUPAJ!

25 let od ustanovitve našega društva in 15 let od postavitve in blagoslova Šentjakobske poti v Sloveniji je dvojni jubilej, ki ga  želimo obeležiti na prav poseben način. In k temu vabimo tudi vas!

V ENEM DNEVU BOMO PREHODILI CELOTNO ŠENTJAKOBSKO POT OD SLOVENSKE VASI NA MEJI S HRVAŠKO DO TRSTA.

Celotno Šentjakobsko pot smo razdelili na posamezne odseke, dolge od 10 do največ 15 km. Sami si izberete, kateri odsek ali mogoče dva želite prehoditi.

Slovenska vas (meddržavni prehod) – Izvir15
Izvir – Kostanjevica čez Slinovce (sv. Jakob)13,5
Kostanjevica (sv. Jakob) – Pleterje (samostan)10,7
Pleterje (samostan) – Velike Brusnice (cerkev Kristusovega vstajenja)11,7
Velike Brusnice (cerkev Kristusovega vstajenja) – Novo mesto (Kapitelj)11
Novo mesto (Kapitelj) – Vavta vas (sv. Jakob)9,6
Vavta vas (sv. Jakob) – Frata (Dom na Frati)9
Frata (Dom na Frati) – Vrhtrebnje (sv. Jakob)10,8
Vrhtrebnje (sv. Jakob) – Sela pri Šumberku (sv. Janez Krstnik)11,6
Sela Pri Šumberku (sv. Janez Krstnik) – Ivančna Gorica (center, pri vodnjaku)10,2
Ivančna Gorica (center, pri vodnjaku) – Višnja gora (sv. Tilen)9,7
Višnja gora (sv. Tilen) – Perovo (odcep za Zgornjo Slivnico)9,7
Perovo (odcep za Zgornjo Slivnico) – Orle (Gostilnica Orle)10,5
Orle (Gostilnica Orle) – Ljubljana (sv. Jakob)8,6
Ljubljana (sv. Jakob) – Notranje Gorice (picerija Pr Pavlet)12
Notranje Gorice (picerija Pr Pavlet) – Vrhnika (Cankarjev trg)11,2
Vrhnika (Cankarjev trg) – Logatec (sv. Nikolaj)11,6
Logatec (sv. Nikolaj) – Planina (sv. Marjeta)14,5
Planina (sv. Marjeta) – Studeno (sv. Jakob)7,1
Studeno (sv. Jakob) – Strane (sv. Križ)15,3
Strane (sv. Križ) – Razdrto (pri mostu čez avtocesto – vetrnica Razdrto)4,3
Razdrto (pri mostu čez avtocesto – vetrnica Razdrto) – Podnanos (sv. Vid)10,2
Podnanos (sv. Vid) – Štjak (sv. Jakob)7
Štjak (sv. Jakob) – Tomaj (gostilna)11,4
Tomaj (gostilna) – Repentabor (cerkev Marijinega vnebovzetja)12
Repentabor (cerkev Marijinega vnebovzetja) – Trst (sv. Jakob)10,5

Pot je dobro označena. Posebnih vodnikov, ki bi čakali na startu vsakega odseka, zato ne bo. Preprosto boste od starta do cilja sledili rumenim Jakobovim puščicam. Ne bo težko, saj smo vendar Jakobovi romarji!

Povabite v akcijo tudi svoje sorodnike, znance in prijatelje, četudi niso člani društva. Vsi boste na koncu prejeli jubilejno listino, ki bo potrjevala vašo udeležbo in bo lep spomin na ta dogodek.

Pri organizaciji vas prosimo za nekaj iznajdljivosti in logistične spretnosti pri organiziranju prevozov na izhodiščne točke in potem s cilja nazaj. Verjamemo, da bomo lahko, v današnji dobi velike mobilnosti, zagotovo rešili tudi ta izziv.

Za potrebe organizacije bomo potrebovali vašo prijavo in nekaj vaših podatkov. Prijavite se lahko preko spletne prijavnice –  Prijavni obrazec   ali pa z elektronskim sporočilom na elektronski naslov

romajmoskupaj@hotmail.com

Ob prijavi navedite vaše ime in priimek, naslov, mobilno telefonsko številko, vaš e-mail in odsek, katerega nameravate prehoditi. Vse te podatke bomo uporabili izključno za izvedbo te akcije. Vaš odziv pričakujemo do 3.4.2025.

Veselimo se, da bomo skupaj prehodili našo lepo Šentjakobsko pot. S tem jo bomo še dodatno promovirali in nagovorili romarje in druge pohodnike, da jo prehodijo še oni in spoznajo njene čare.

Če vam je Šentjakobska pot predaleč oz. od rok, pa vseeno želite sodelovati, vas vabimo, da prehodite poljuben drugi odsek poti sv. Jakoba v Sloveniji, kar lahko ustrezno zabeležite v prijavnem obrazcu.

Oprema: pohodniška oprema primerna vremenskim razmeram.
 
Zaključek dneva: sv. maša pri sv. Jakobu v Ljubljani ob 18h30, prenos tudi preko spleta za tiste, ki niste doma blizu.
 
Vabljeni, da romamo skupaj v tem jubilejnem letu, kot romarji upanja.
Hodimo/romamo na lastno odgovornost.
 

Srečno pot! Buen Camino!

IMAMO NOVO VODSTVO

V soboto, 15. marca 2025, je v Škofji Loki potekal Občni zbor Društva prijateljev poti svetega Jakoba v Sloveniji, na katerem so potekale tudi redne volitve v vse organe društva.

Izvoljeni so bili naslednji člani:

za predsednico Andreja Grahek,

za tajnico Marija Likovič,

za blagajničarko Irena Nakić,

za preostala dva člana upravnega odbora Eva Čeč in Peter Štrbenk.

V nadzorni odbor so bili izvoljeni Anica Šteblaj, Bojan Kosi in Danijel Selčan.

V disciplinsko komisijo pa so bili izvoljeni Miro Veldin, Izidora Darinka Škamperle in Magda Pust.

Mandatna doba izvoljenih organov je štiri leta.

Čestitamo! Vsem izvoljenim želimo uspešno delo.

OD BLOŠKEGA JEZERA PO POTI MARTINA KRPANA K SV. JAKOBU V ŠTRUKLJEVO VAS

V soboto, 1. marca, smo se zbrali na Rakovniku, kjer smo se najprej posladkali s krofi, kot se na pustno soboto spodobi. Razporedili smo se po vozilih in se odpeljali v smeri proti Turjaku in preko Lužarjev do Bloškega jezera, ki je umetnega izvora. Tu so nas pozdravile snežinke in lokalne mucke, a nismo se zadrževali dolgo. Krenili smo na pot po Krpanovi poti, ki je sicer krožna pot po bloški planoti v dveh različicah (daljša in krajša).

Po makadamski cesti smo šli najprej mimo vlažnih travnikov in barij ob Bloščici, ki so bila precej poplavljena.

V vasi Ravnik smo si ob poti ogledali vaški vodnjak B’č, ki je bil zgrajen leta 1892. V njem so zajemali pitno vodo, iz njega se je voda stekala naprej v posebno korito, ki je služilo za napajanje živine. Ob njem so tudi prali perilo. Izvir nikoli ne presahne. Njegova posebnost so zračni mehurčki. Imeli smo  tudi priložnost opazovati jato žerjavov, ki se je vračala iz južnih krajev nazaj na sever.

Na vstopu v vas Gradiško nas je steni gospodarskega poslopja pričakal Martin Krpan, malo kasneje pa smo lahko njegovo življenjsko zgodbo »prebrali« na panjskih končnicah, ki krasijo fasado Borovščakove domačije, ki je sedaj domovanje slikarja Boža Strmana – Miša. Lahko smo si ogledali umetniški atelje, kjer je tudi manjša prodajna galerija. Nahaja se v stavbi, ki naj bi bila rojstni hlev Krpanove kobile. Kot dokaz hranijo staro podkev, ki je brez žebljev. Ti so namreč strohneli, ker so takrat kovali še z lesenimi. Čeprav je to le bloška domislica, je ideja zanimiva in zgodba buri domišljijo.

V vasi Zavrh stoji posebna skulptura debelega pitanega bloškega vola, saj so bili Bločani znani po trgovini z njimi, uporabljali pa so jih tudi kot delovne živali.. Nastala je na pobudo vaščana Jožeta Zakrajška, umetniško pa jo je oblikoval Božo Strman – Mišo. Tukaj se Krpanova pot tudi stika z evropsko pešpotjo E7 Atlantik–Črno morje.

Od tu smo se povzpeli po poti križevega pota do sv. Urha. Na tem mestu je nekoč stal grad – tabor, imenovan Nadlišek, ki je služil kmetom za zavetje v času turških napadov. Danes je videti samo še nekaj razpadlih zidov. Ob cerkvi so klopice, zato smo si tu privoščili počitek in malico. Malo nas je sicer zeblo, saj je bril hladen veter, a mi se ga nismo ustrašili. Prebrali smo tudi vse informativne table v bližini, ki so nam pojasnile ozadje zgodbe Martina Krpana, nekatere med njimi pa zgodbo tudi citirajo.

Malce nižje od cerkve sv. Urha, v gozdu, je nekoč stala hiša, kjer naj bi živel Martin Krpan. Tudi od nje ni ostalo skoraj ničesar.

Nadaljevali smo še do vasi Zales in tu smo se odcepili od Krpanove poti. Po travnikih in gozdu smo po dobrem kilometru prišli do Štrukljeve vasi in do cerkve sv. Jakoba. Tu sta nas počakala Janez in Beti Stražiščar, ki sta nam prijazno odprla cerkev in nam razložila zgodovino vasi in njenih prebivalcev ter cerkve sv. Jakoba.

Štrukljeva vas nikoli ni bila velika, a tu se je rodilo kar nekaj pomembnih ljudi.

Ivo Lah je bil slovenski matematik, statistik, demograf in aktuar. Ivo Lah se je boril na soški fronti in bil borec za severno mejo. Najbolj znan je po Lahovih številih, ki jih je odkril leta 1955. Ob petdesetletnici Lahovih števil sta mu Občina Cerknica in Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije na rojstno hišo, ki stoji v središču vasi, postavila spominsko obeležje.

Alojzij Štrukelj je bil novomeški kanonik in vodja novomeške župnije. Leta 1956 je bil imenovan za prošta in je hkrati opravljal delo mestnega župnika in dekana novomeške dekanije.

Pavla Štrukelj, slovenska etnologinja in publicistka, ki je delala kot kustosinja v slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, vodila je tudi Muzej neevropskih kultur v dvorcu Goričane. Ukvarjala se je tudi z raziskavami afriške, ameriške in azijske kulture. Raziskovala je tudi slovenske neevropske muzejske zbirke in Rome.

Ivan Štrukelj, slovenski učitelj, organizator in publicist, ki je poleg pedagoškega dela (učitelj, šolski nadzornik, ravnatelj, upravitelj) deloval še na drugih področjih. Ustanovil je izobraževalno društvo, posojilnico in hranilnico,  ter pisal knjige.

Cerkev sv. Jakoba, je navedena v popisu turjaškega gospostva že leta 1667. Sestavljajo jo pravilna ladja oktogonalnega tlorisa, na vzhodno stran prislonjen šesterokotni prezbiterij in zvonik na stičišču ladje in prezbiterija. Cerkev ima tri dragocene oltarje iz druge polovice 17. stoletja, ki se v ljudskem jeziku imenujejo zlati oltarji, kar pomeni, da so leseni, rezljani, pozlačeni in deloma barvani. Cerkev si je leta 1926 ogledal umetnostni zgodovinar dr. France Stele, jo natančno opisal in navedel napotke za obnovo. V poročilu preberemo, da ima star bronast zvon napis v gotski pisavi in letnico 1449. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so nepridipravi vdrli v cerkev in odnesli nekaj dragocenih lesenih kipov. Je podružnična cerkev župnije Bloke, Sv. Trojica in Sv. Vid.

To je bil dan poln doživetij, ogledov naravnih ter kulturnih znamenitosti. A imeli smo čas tudi klepetati in se spoznavati. Vreme nam je šlo na roko, snežinke so se kmalu umaknile, pokazalo se nam je celo sonce, le veter nam je občasno bril okoli lic.

Hvala vsem, da ste prišli in omogočili ter prispevali, da je bil ta dan res lep in se ga bomo spominjali še dolgo časa.