Objave

Objavljeno dne

MOJA POT, Zbirka romarskih zgodb in razmišljanj

Vabljeni k nakupu in branju, naj vas zgodbe z romanj popeljejo po Sloveniji in svetu!

Avtor:več avtorjev
Naslov:MOJA POT
Podnaslov:Zbirka romarskih zgodb in razmišljanj
Št. strani:305 (barvno)
Vrsta vezave:Mehka z zavihki
Format:155 x 210
ISBN:978-961-97120-0-9
Založnik:Društvo prijateljev poti sv. Jakoba v Sloveniji
Izdano:Ljubljana, 2025
Jezik:slovenski
Žanr:kratka zgodba
Ključne besede:romanje, pot sv. Jakoba, Camino, Jakobova pot, romar,
Cena:20,00 EUR – osebni prevzem v romarski pisarni, Levstikov trg 2, Ljubljana, v času uradnih ur. 

24,50 EUR – pošiljanje po pošti (R Slovenija), na podlagi plačila na TRR (Namen: Knjiga Moja pot), dobavni rok 2 -5 dni (Pošta Slovenije). (Pri dostavi na območju Slovenije  znaša strošek soudeležbe za pripravo blaga in poštnino 4,50 EUR).

Za pošiljanje v tujino velja  veljavni cenik Pošte Slovenije.

Naročila: info@jakobova-pot.si

jakobovapot.pisarna@gmail.com

O KNJIGI

Zbirka romarskih zgodb in razmišljanj Moja pot je nastala na podlagi ustvarjalnega natečaja na temo Moja pot, s tematiko romanj po različnih romarskih poteh.

Kaj skrivajo modre platnice?

  • 58 zgodb in razmišljanj slovenskih avtorjev,
  • likovna dela in fotografije,
  • 9 zgodb tujih romarjev, ki so prehodili vsaj en del poti sv. Jakoba v Sloveniji.

Vsak, ki je kdaj romal ali hodil, je najprej naredil isto – tisti prvi korak, odločitev: grem! Sledile so priprave in odhod od doma. Zapustili smo toplo zavetje doma, njegove varnosti in predvidljivosti, in šli na pot, v neznano, z zaupanjem, da bo vse dobro, s sprejemanjem vsega, kar nam pot prinese. In kot je razlog za odhod na pot pri vsakem drugačen, so različna tudi doživetja na poti, vsak ima s poti drugačno zgodbo ali spoznanja. Ko ta pestra doživetja in različne poglede podelimo med seboj, smo vsi bogatejši, več vemo, spoznavamo drug drugega in se lahko tudi bolje razumemo.

In ker smo si med seboj različni, te zgodbe tudi predstavimo vsak po svoje: v besedi, s fotografijo, z ilustracijo, na lahkoten oz. smešen način ali kot resno premišljevanje in spoznanje s poti. A vsi smo hvaležni, da smo šli, za pot in za preizkušnje na njej. 

Tako je  nastal trajen zaklad spominov na Pot sv. Jakoba in druge romarske poti, na ljudi ob njih in na njih. Ob branju zgodb boste lahko obudili marsikateri spomin na svoje romanje. Nekoga pa bodo mogoče vzpodbudile, da zbere pogum in gre na pot. Saj ni nikoli prepozno. Poti čakajo, da jih prehodimo. Zakaj bi čakali, da življenje mine brez teh doživetij?

Želimo vam prijetno branje.

Buen Camino!

[Show slideshow]

 

 

 

 

 

 

Objavljeno dne

ZAHVALNO ROMANJE NA BREZJE, 30. december 2025

Tudi letos, v svetem letu in letu praznovanj, bomo, kot je sedaj to že tradicija, poromali na Brezje, da se zahvalimo drug drugemu, Mariji in Bogu za vse prejeto v tem letu.

Za peš romarje veljajo naslednja zbirna mesta in ure odhodov:

Vodice – pred cerkvijo ob 6.30

Kranj – bar Mitnica ob 10.00

Naklo – avtobusna postaja ob 10.45

 

Sv. maša v baziliki na Brezjah bo ob 15.30.

 

Po maši bo – ob 16.45 – v piceriji Moby Dick (Črnivec) podelitev potrdil za prehojene poti sv. Jakoba v Sloveniji.

Po podelitvi sledi družabno srečanje in druženje ob hrani, pijači in petju.

 

Odhod domov:

V kasnejših popoldanskih oz. večernih urah. V lastni režiji oz. z rednim avtobusom iz Črnivca pri Radovljici.

Avtobusne povezave v smeri Ljubljane: 18.20 / 18.50 / 19.20 / 19.50 / 20.20 / …

 

Oprema za hojo naj bo primerna vremenu.

Priporočamo športne in udobne čevlje. Ob slabši vremenski napovedi vzemite s seboj pelerino ali dežnik.

Hrana in pijača med potjo iz vašega ruzaka.

Popoldne, v času druženja, bodo na voljo pice različnih okusov.

 

V sklopu dogodka v Črnivcu bo možno tudi plačilo članarine za leto 2026.

 

PRIJAVE na povezavi (potrebujemo zaradi lažje organizacije dogajanja na Brezjah / Črnivcu):

PRIJAVE

 

Lepo povabljeni!

Se že veselimo, da se vidimo!

Objavljeno dne

Za zdravo pamet, Nova Gorica, 22. novembra 2025

Na blagoslov križa in ikone sv. Katarine smo se podali v soboto, 22. 11.. Odločili smo se, da bomo na prireditev poromali peš.

Pot smo začeli v pri samostanu na Kostanjevici ali na Kapeli, kot ji pravijo domačini. Na hribu, ki je bil v preteklost znan po kostanjih, danes raste le en kostanj. Neporušeni del cerkve je najstarejši del Nove Gorice. Samostanski kompleks je najbolj obiskana turistična točka v Novi Gorici.

S ploščadi pred samostanom smo si ogledali panoramo: Goriški grad, semenišče, Vrtojbo,  Miren, obsežno pogorišče na kraškem hribovju,  park eksot Rafut z vilo v neoislamskem slogu, del posestva komune Srečanje.

Ogled smo nadajevali  v cerkvi Marijinega oznanjenja (Kostanjeviške Kraljice), ki je preživela burne čase. A obnove so ji  vrnile nekaj prvotnega sijaja. Bogastvo štukatur in poslikav v prezbiteriju kaže na njen začetni sijaj.  Med  prvo svetovno vojno je bila skoraj porušena (najmanj prezbiterij in korna ograja), obnovili so jo italijanski frančiškani.  Iz prvotne cerkve se je ohranil tudi tlak, ki je zgovoren pomnik preživelih časov.

Grobnica Burbonov je umeščena pod prezbiterij. V njej počiva zadnji francoski krlj Karel X in člani njegove družine. Umrl je med begunstvom po prihodu v Gorico. Želel si je biti pokopan na Kostanjevici. Tudi marmorni sarkofagi, narejeni  iz nabrežinskega in istrskega marmorja, so morali v begunstvo (na Dunaj) v času, ko je bila cerkev porušena.

Samostanska knjižnica  je poimenovana po Stanislavu Škrabcu, frančiškanskemu patru, jezikoslovcu, začetniku glasoslovlja in uredniku Cvetja iz vrtov sv. Frančiška (skoraj 40 let). Hrani več kot 16000 knjižnih enot, od katerih je skoraj tretjina v nemškem jeziku, sicer pa hrani knjige v 25 jezikih. Slovenskih je dobrih tisoč.  Najstarejša je 550 let stara inkunabula, najznamenitejša pa Zimske urice Adama Bohoriča z lastnoročnim podpisom avtorja.

Rožni vrt je zasajen z vrtnicami burbonkami, ki jih odlikuje rožna barva. Kljub pozni jeseni nas je razveselil pozni cvet.

Romanje smo nadaljevali peš proti Trgu Evrope, nastalemu v čast Evropske prestolnice kulture (EPK). S pobočja pod samostanom je lepo videti Erjavčevo ulico, nekdaj pokopališko cesto, ki je hkrati aleja zaslužnih mož (in Ljubke Šorli, pesnice in organistke, edine ženske v aleji). Trg je nova turistična točka v Novi Gorici, ki ni le mesto vrtnic in mladosti ampak tudi pravi botanični vrt.  Po popisu je v mestu zasajenih 136 različnih drevesnih vrst in nekaj lepih drevoredov. Do leta 1971 je bilo ozelenjevanje mesta  ljubiteljsko delo, od tedaj dalje za to skrbijo usposobljeni krajinarji. Mesto je z EPK pridobilo tudi nekaj novih muzejskih zbirk, številne prireditve in komaj verjetno, a resnično – samostanu na Kostanjevici EPK ni dodelil nobene javne prireditve, namenil jim je sodobni smerokaz v centru mesta. A število obiskovalcev se je letos podvojilo – glede na lansko leto.

Prečkali smo Solkan (omenjen prvič leta 1001) in zagrizli v hrib sv. Katarine. S poti se nam je odprl prelep pogled na Novo Gorico še iz druge strani.   

Cilj romanja je bil blagoslovitev križa in ikone sv. Katrine na mestu, kjer je pod vrhom vzpetine stala cerkev sv. Katarine Sinajske. Leta 1959 so oblasti dokončno odstranile ruševine cerkve, ki naj bi kvarile podobo mesta, kljub temu, da jo je bila župnija pripravljena obnoviti. Ime vzpetine je iz Svete Katarine prevzelo ime Kekec (po imenu gostišča nad ruševinami). Tu so se nam pridružili še drugi jakobovi romarji. Priložnostna akademija, blagoslov križa, ikone in sveta maša so predstavljali vrhunec dneva. In hkrati preizkus romarskega duha, ki je stoje in spoštljivo zdržal v mrazu in vetru, premražen, a bogatejši.  Med pridigo smo slišali, da je sv. Katarina med drugim priprošnjica za zdravo pamet. Kot žebljiček na glaviček aktualnim razmeram.

Nekateri smo romanje zaključili v konkatedrali v Novi Gorici ob simbolnem križu in oljenki iz Solkana. 

Radovednost si lahko potešite še z ogledom:

Akademija, blagoslov križa in ikone, sv. maša 

Samostan Kostanjevica 

Nekdanje goriško pokopališče 

Gozd v mestu 

                              

Objavljeno dne

PRAZNOVALI SMO Z DRUŠTVOM ŠMAR, 11. november 2025

Romarsko društvo ŠmaR Žiri letos praznuje 25-letnico delovanja in na praznovanje so povabili tudi nas. Njihovemu vabilu smo se z veseljem odzvali.

Slavje se je začelo z odprtjem razstave v čast sv. Martinu z naslovom Svetloba v lesu, avtorja samouka Branka Veglja v Galeriji zvonika župnijske cerkve sv. Martina v Žireh.

Sledila je sveta maša, ki jo je vodil g. Jože Stržaj, somaševali so g. Andrej Jemec, g. Igor Jereb in g. Aleksander Urek. Člani društva ŠmaR so ji prisostvovali v romarskih ogrinjalih, kar je naredilo praznovanje še posebej praznično.

Po sveti maši so najprej podelili priznanja najbolj zaslužnim članom društva, nato pa je v Jobstovi dvorani župnišča potekala še predstavitev jubilejnega zbornika, kjer so zbrani zapisi, spomini in fotografije romarskega in kulturnega dogajanja v 25.letih delovanja društva ŠmaR. En izvod zbornika je prejelo tudi naše Društvo. Za ogled bo na voljo v naši romarski pisarni.

Vsak udeleženec je prejel tudi posebno spominsko podobico, pripravljeno posebej za ta jubilej.

Sledilo je še druženje ob bogato obloženi mizi.

Iskreno čestitamo sorodnemu društvu, Romarskemu društvu ŠmaR Žiri, ob srebrnem jubileju. Veliko dela je bilo narejenega, veliko dobre volje in truda vloženih v romanja, še posebej dolga, v razstave in zbirke. Želimo vam varen korak na vseh vaših poteh in uspešno delo še naprej. In se vidimo kmalu spet na kakšnem skupnem romanju!

Buen Camino!

[Show slideshow]
Objavljeno dne

SLEDI VKLJUČUJOČEGA CAMINA

Reportaža s poti

Na naši spletni strani smo že objavili prispevek o projektu InCasa, v okviru sheme Erasmus+ (naslov članka je bil VKLJUČUJOČ CAMINO ZA VSE, objavljen 27. maja, 2025 v rubriki Aktualno), ki ga delno financira Evropska unija. Pet partnerskih organizacij iz Romunije, Poljske, Španije, Portugalske in Slovenije se je odločilo razviti ustrezne podporne mehanizme, s katerimi bodo osebam s posebnimi potrebami omogočili dostop do Camina po vseh poteh, kjer se ta razprostira po Evropi. V projektu sodeluje tudi slovenska produkcijska hiša Rusaalka, ki je pilotno izvedbo projekta posnela.

V prvem tednu septembra 2025 se je tako dokumentarna ekipa skupaj z dvema udeležencema, ki sta postala protagonista filma, odpravila na dolgo pot proti Severni Španiji, konkretneje v Galicijo in mesto Vigo, kjer se je začela njihova Camino dogodivščina. Tam se je zbrala mednarodna druščina približno 30. oseb vključujoč slabovidne udeležence, posameznike na invalidskih vozičkih, osebe z gibalnimi ovirami in  z duševnimi stiskami, ki so jim pomagali spremljevalci, terapevti in izvajalci projekta. Vsi so prenočevali v tradicionalnih albergih in skupaj začeli raziskovati poti, ki vodijo proti Santiagu de Compostela.

Na prvi etapi, Ruta del Agua, se je skupina sprehodila skozi čudovite zelene gozdove in lahkotne vaške poti, obdane z oljčnimi drevesi. Hitro smo opazili, da bodo nekateri udeleženci napredovali hitreje od drugih, zato smo tempo prilagajali vsem. Osebe na invalidskih vozičkih so za to priložnost zamenjale vozičke za kolesa, kar jim je omogočilo lažje premikanje po terenu. Ekipa Rusaalke je dogodek snemala z dvema kamerama in tehnično opremo za zvok. Noč smo preživeli v Pontevedri, čudovitem mestecu z bogato lokalno arhitekturo.

Skupina je naslednji dan pot nadaljevala med mestecema Pontevedra in San Amaro, ko so udeleženci naleteli na več izzivov: pot je namreč bila dolga, nepredvidljiva, kamnita in hribovita. Posebno pozornost so posvetili osebam z ovirami na kolesih, ki so potrebovale podporo: ena oseba je kolo potiskala od zadaj, druga pa ga je vlekla, medtem ko so udeleženci sami prispevali k premikanju. Ovire so se pojavile tudi ob rekah in na kamnih, ki jih je bilo peš enostavno prehoditi, vendar so bile za kolesa in za osebe z gibalnimi ovirami zahtevnejše. Tretjo noč smo preživeli v Monte do Gozo blizu Santiaga de Compostela, pripravljeni na zaključni del poti.

Zaključni del poti je bil večinoma raven in dostopen za vse udeležence. Skupina je okoli poldneva prispela pred mogočno katedralo v Santiagu de Compostela, kjer so bili mnogi udeleženci globoko ganjeni. Tradicija, kulturni pomen in izkušnja dosega cilja so za mnoge pokazali, da lahko v življenju dosežejo še višje cilje.

Zdaj se slovenska filmska ekipa podaja na postprodukcijsko pot, in v nekaj mesecih si bomo lahko tudi s slovenskimi podnapisi ogledali dokumentarec o vključujoči poti Camino de Santiago. Upamo, da bo dokumentarec pomenil navdih za mnoge, ki se želijo podati na pot v Španijo, hkrati pa tudi dodatno motivacijo za ureditev dostopnih Jakobovih poti tudi v Sloveniji.

Katja Lihtenvalner

[Show slideshow]
Objavljeno dne

BLAGOSLOV KRIŽA NA SV. KATARINI (KEKCU), 22. november 2025

Postavitev križa na Sv. Katarini (Kekcu) nad Novo Gorico je bila eden zadnjih projektov Bogdana Vidmarja. Izdelal ga je Marjo Rovtar, Jakobov romar, ki redno organizira romanje Pod sončnim Čavnom.

Odhod z Rakovnika (Ljubljana) ob 7.30, parkirišče pri cerkvi.

Ob 10.00 vodeni ogled samostana na Kostanjevici: cerkev, Škrabčeva knjižnica, grobnica Burbonov, rožni vrt.

Ob 11.00 gremo peš preko Trga Evrope, železniške postaje Nova Gorica in Solkana na Sv Katarino.

Blagoslov bo ob 14.00 na mestu, kjer je stala cerkev sv. Katarine.

Po blagoslovu postanek v gostišču na Kekcu ali sprehod do spomenika Svetozarju Borojeviču pod Sveto Goro – še dobre pol ure hoda.

Vodeni ogledi: 5 € za upokojence in 7€ za ostale.

Prevoz – prispevek glede na opravljene kilometre in najem.

Odhod bo v vsakem vremenu. Če bo vreme ugodno, bomo hodili, drugače pa si bomo ogledali katero od znamenitosti Nove Gorice, evropske prestolnice kulture ali v njeni okolici.

Prijave za organiziran prevoz sprejemamo v obrazec na spodnji povezavi do zasedbe mest. 

Prijavni obrazec