V soboto in nedeljo, 24. in 25. julija 2021 smo romali na prvem zahvalnem in spominskem romanju po Preddvorski veji Slovenske Jakobove poti Slovenija od Hraš pri Smledniku preko Sv. Jakoba nad Preddvorom na Brezje. Romanje je organiziralo Društvo prijateljev poti sv. Jakoba v Sloveniji (DPPSJS) v sodelovanju z domačini Preddvorčani, Hrašani, Voklani, Šenčurjani, vodila pa mag. Franceska Žumer, pobudnica za označitev Preddvorske veje. Spomnili smo se umrlih Jakobovih romarjev v zadnjih dveh letih, in sicer dr. Vladimirja Žumra, Metodija Riglerja, Saše Cenerja ter Cilke Smolič. Zbrali smo se iz vseh slovenskih pokrajin, od Bele Krajine do Kopra, Gorice, Štajerske, Koroške, Prekmurja in Gorenjske. Z nami so hodili tudi mladi preddvorski skavti družine Rogelj iz Kokre, Ana, Ivana, Polona in Frančišek ter njuna mama Tatjana. Frančišek je nosil zastavo DPPSJS, Ana je pobrala smeti, najmlajša Polona je bila najbolj razigrana, še posebej, ko nas je med potjo razveseljevala s petjem in igranjem.
Zbrali smo se pred cerkvijo v Hrašah pri Smledniku, kjer se začenja Preddvorska veja Jakobove poti na Brezje. Dobrodošlico so nam pripravili prizadevni člani Turističnega društva Hraše z Jožico in Markom Kumar ter zakonca Olga ter Marjan Mali iz Valburge, ki tudi finančno pomembno prispevata k delovanju Jakobovega društva. Ogledali smo si cerkev sv. Jakoba, ki se prvič omenja l. 1118, sedanja enoladijska cerkev je iz konca 15. stoletja. Glavni oltar je iz leta 1647. V sredini je kip sv. Jakoba, stranska oltarja sta posvečena sv. Ani in sv. Antonu Puščavniku. Na stranskih stenah cerkve sta zanimivi sliki sv. Jakoba, ena ga prikazuje kot vnetega Marijinega častilca druga pa kot zmagovalca nad Turki s turško zastavo v roki. Od tu smo se podali skozi vodiško gmajno proti vasi Voklo.
V gozdu pred vasjo Voklo nas je prvič kot smerokaz na romanju pozdravila brezjanska Marija. V Voklem nas je pričakal župan občine Šenčur, domačin Voklan Ciril Kozjek. Za sladke dobrote in kavico so poskrbeli domačini, še posebej Zdenka Selišnik in Slavko Pestar. Po okrepčilu smo se podali proti Šenčurju in se ustavili na grobu pokojnega dr. Vladimirja Žumra, zmolili zanj, se slikali in si ogledali farno cerkev sv. Jurija, ki se prvič omenja leta 1238. Tukaj naj bi stala cerkev ali kapela že v 8. stoletju, v obdobju oglejskega očaka Pavlina II. ob pokristjanjevanju Slovencev. Sedanja enoladijska baročna cerkev je bila sezidana leta 1747 na območju starejše, od katere se je ohranil le zvonik. Freske, ki so na stropnem oboku oltarnega cerkvenega dela, so delo Frana Jelovška iz leta 1750. Prizori na freskah predstavljajo življenje svetega Jurija. Slika sv. Jurija je delo slikarja J. Šubica iz leta 1883, freske v ladji pa M. Bradaške Na stranskem oltarju je slika sv. Jakoba starejšega, ki je tudi upodobljena na spominski romarski podobici. Ob svetem Jakobu so štirje angeli, ki simbolično, kot je povedal Matjaž kosi, predstavljajo naše umrle Jakobove romarje.
Z nami je hodil tudi predstavnik šenčurskega Turističnega društva Franci Erzin, ki nam je predstavil občino Šenčur, cerkev in opozoril na spomenik Mariji Tereziji sredi vasi, ki je v našo deželo pripeljala krompir. Zavili smo proti Sr. vasi, kjer nas je že čakala direktorica Zavoda za turizem Preddvor Ernesta Koprivc, ki je nadaljevala pot z nami do Preddvora. Franci Erzin nam je predstavil cerkvi sv. Katarine in sv. Radegunde z vmesnim zvonikom.
V starejši cerkvi sv. Radegunde so po požaru l. 1961 ob obnovi našli pod ometom gotske freske iz leta 1440. Cerkev sv. Katarine levo od zvonika je cerkev mlajšega datuma, njena znamenitost je restavriran kasetiran strop z angeli in podobo sv. Katarine v sredini. V cerkvi je zanimiv križev pot v bohoričici. V tlaku cerkve so odkrili temelje še starejše cerkve.
Preko polja nas je vodila pot do Visokega in naprej ob reki Kokri do znamenite cerkvice sv. Lenarta na Bregu pri Preddvoru, ki jo je predstavila Ernesta Koprivc. Njena največja znamenitost je kasetiran strop in freske. Po poljski poti smo prišli do farne cerkev sv. Petra v Preddvoru. Pozdravil nas je preddvorski župnik Pavel Okoliš. Predstavil je zgodovino cerkve, ki se prvič omenja v letu 1154. V času turških vpadov je bila zgradba dodatno utrjena. Iz tega obdobja se je ohranil zvonik iz leta 1505, ki ima strelne line in del tabornega obzidja. Sedanjo baročno podobo je župnijska cerkev dobila leta 1751. Cerkvena notranjost je opremljena v baročnem slogu. Zanimivi sta sliki Zadnja večerja in slika sv. Petra, ki ju je naslikal Janez Wolf v 19. stoletju. O drugih vaških cerkvicah pa smo izvedeli, da župnik Pavel Okoliš pripravlja romarsko pot od cerkve do cerkve po preddvorski župniji. Župnik nas je tudi prijetno presenetil s pogostitvijo.
V Preddvoru smo si ogledali tudi obnovljeni grad Dvor, po katerem nas je vodila Tanja Šubelj, grofica, ki je skupaj z občino Preddvor in številnimi domačini prostovoljci v rekordnem času obnovila in opremila grad. Po okrepčilu in počitku smo pot nadaljevali na sv. Jakob.
Povzpeli smo se do cerkve in planinske koče na Sv. Jakobu. Ob petih sta pater dr. Metod Benedik in duhovni vodja DPPSJS pater Miran Žvanut darovala sveto mašo, ki so se je udeležili tudi drugi preddvorski obiskovalci sv. Jakoba. Cerkev sv. Jakoba nad Preddvorom se prvič omenja l. 1415, vendar romanska ladja kaže na to, da je cerkev mnogo starejša. V cerkvi se na severni steni nahaja freska sv. Treh kraljev, na zunanji južni fasadi pa ostanki freske sv. Krištofa, sv. Jakoba in križanje iz 15. stoletja.
Po prenočevanju in jutranjem okrepčilu na Sv. Jakobu smo se v nedeljo zjutraj spustili v dolino, popili kavico in pojedli rogljičke, ki jih je prinesel Miran Zadnikar ter se podali proti Mačam, skozi vasi Bašelj, Trstenik, Goriče in Golnik, kjer je bil naš naslednji počitek. Sledila je hoja skozi Udin boršt, vasi Sebenje in Križe do podjetja Mali-E-Tiko d. o. o. v Loki pri Tržiču, kjer sta nas sprejela in pogostila zakonca Marjan in Olga Mali, gospod Marjan Mali nas je tudi peljal po proizvodni hali. Še bi se zadržali, a nas je preganjal čas, zato smo nadaljevali z zadnjim delom poti skozi vas Kovor in zavili na Rožnovensko pot po gozdu do Brezij. Na Brezjah so nas že čakali Preddvorčani in številni prijatelji Jakobove poti, tudi sami Jakobovi romarji. Mašo je daroval nekdanji priljubljeni preddvorski župnik Miha Lavrinc, predstavnik DPPSJS Matjaž Kosi pa je slovesno podelil priznanja Jakobovim romarjem, ki so prehodili katero koli slovensko vejo in vsem dvodnevnim romarjem prvega zahvalnega spominskega romanja.
Veseli smo, da je romanje uspelo, da smo srečno prišli do cilja in sklenili, da se čez dve leti ponovno odpravimo po Preddvorski veji Jakobove poti.
Zapisala: mag. Franceska Žumer
PP:
