Velikonočna pot od Radovljice do Bleda
Včasih je potrebna krajša pot za več pogovorov, več razmišljanj, več novih poznanstev in odkritij na majhnih razdaljah z namenom prispevati nekaj v višje dobro. Tudi za tiste hitro usmerjene, kajti, če preveč hitiš, ne vidiš priložnosti pred seboj, sem nekje prebrala. Tako bi lahko označila današnjo praznično romanje na sicer kratki razdalji od Radovljice do Bleda, ki smo ga nekateri prav zato sklenili s peš krogom nazaj v Radovljico.
Zbrali smo se zjutraj pri maši v radovljiški cerkvi in nato nadaljevali s programom. Najprej z blagoslovom nove skrinjice in žiga na Jakobovi poti v Radovljici, za kar gre zahvala predsedniku društva Igorju Vidmarju in duhovnemu vodniku patru Miranu Žvanutu, nato z ogledom znamenitosti pod vodstvom upokojenega zdravnika, dolgoletnega radovljiškega občinskega svetnika in predvsem neutrudnega skrbnika dediščine starega mestnega jedra Radovljice Avgusta Mencingerja.
Kapela je posvečena karmeličanski redovnici in svetnici Edith Stein (1891–1942). Bunker iz nemške okupacije so prav po zaslugi našega vodnika Avgusta Mencingerja in njegovega prijatelja slikarja Branka Čušina preuredili v kapelo in jo posvetili katoliški svetnici judovskega rodu, žrtvi nacističnega koncentracijskega taborišča. Slikar Branko Čušin je kapelo opremil z Edithinimi podobami na nebrušenih ploščah pohorskega granita in želel opozoriti na to, kako velik duh je bila Edith Stein – bleščeča intelektualka, univerzitetna učiteljica, pisateljica in redovnica. Kot Judinjo so jo skupaj s sestro Rozi odpeljali v Auschwitz, kjer so ju 9. avgusta 1942 umorili s plinom in trupla sežgali. Papež Janez Pavel II. jo je leta 1998 razglasil za svetnico, leto kasneje pa je bila skupaj s Katarino Siensko in Brigito Švedsko razglašena za sozavetnico Evrope. Obnovljeni bunker so za javnost odprli leta 2007 in prvi obiskovalec kapele je bil tedanji predsednik parlamentarnega sveta Evrope Rene van der Linden.
Ogledali smo si še taverno, ki je bila zgrajena v 15. stoletju kot srednjeveška pivnica v sklopu župnijskega objekta, prav tako opremljena s slikami Branka Čušina, narejenimi z različnimi vrstami vina. Enkratna neminljiva lepota nas je vse navdušila.
Neutrudni vodič Avgust Mencinger nas je navduševal tudi nad lepoto pogledov proti Julijcem, čebelarskim muzejem in Radovljico kot pomembnim zgodovinsko-kulturnim spomenikom. Predno smo zapustili Radovljico smo se okrepčali v enem od številnih lokalov, Anici Šteblaj pa gre zahvala za radodarnost.
Pot smo nadaljevali proti naslednji točki, cerkvi sv. Lenarta v Bodeščah, ki je bila zgrajena v 15. stoletju. Je pomemben srednjeveški gotski sakralni spomenik s stenskimi poslikavami v notranjosti in zunanjosti cerkve. Leta 1731 so ji na južni strani dozidali baročni zvonik, pred vhodom pa ima renesančno lopo. Marjeta Rigler nas je spomnila na legendo o sv. Jakobu starejšim s slabo ohranjeno fresko na severni strani cerkve s prizorom obešenca. Tudi tu bo odslej skrinjica z žigom slovenske Jakobove poti.
Naslednji postanek, tudi žig ob cerkvi sv. Jakoba za nekatere, je bilo Ribno, nato je sledila hoja po zadnjem delu poti do Bleda. Od Mlina smo ob jezeru šli do zadnje točke romanja, cerkve sv. Martina z zadnjim skupinskim posnetkom.
Pot proti domu je potekala različno, z osebnim prevozom, avtobusom, peščica se nas je nazaj do Radovljice odpravila peš. Za nami je spet nov ali ponovni del prehojene poti sv. Jakoba v Sloveniji, nameščeni dve novi skrinjici z žigom poti ter konec prazničnih velikonočnih praznikov.
Zapisala: mag. Franceska Žumer
Fotografije: Igor Vidmar
