Mesec: julij 2022

PRAZNIČNA SOBOTA NA NANOSU

Ponedeljkov bližnji god sv. Jakoba smo na vročo soboto, 23. 7., praznovali nekoliko višje kot običajno. Na višini dveh tretjin Nanosa, očaka Vipavske doline, je bilo res slovesno. Tam je bila blagoslovljena nova kapelica, posvečena svetemu Jakobu, zavetniku romarjev in tudi našega Društva prijateljev poti svetega Jakoba v Sloveniji.

Naša gostitelja sta bila Nadja in Rafko Premrl s številnimi prijatelji in pomočniki. Težko bi vse našteli, pa raje ne, da koga ne izpustimo. Kapelico in tudi dva kipa našega svetnika je blagoslovil vipavski župnik g. Alojz Furlan med sveto mašo, somaševala sta vrhpoljski župnik g. Janez Kržišnik in p. Miran Žvanut, jezuitski provincial in duhovni vodja Društva.

Po maši je na za dogodek čudovito pripravljenem travniku sledila prisrčna podelitev potrdil o opravljenih Jakobovih poteh. Prisrčna zato, ker vsak, ki je že romal, iskreno deli veselje z novimi romarji zaradi njihove izkušnje Camina. Ta je vedno hkrati samo naša, a tudi še kako skupna. Kajti, kot smo slišali v prebranem pismu dveh romarjev, ki sta se oglasila iz Španije, Camino te vedno spremeni. Tudi zato nam danes ni bilo odveč podati se na pot in se po strmini dvigati nad pokrajino, ki se je prebujala v vroč in zaradi požara megličast dan. Zavedeli smo se, da prav nobena pot in nobeno življenje ni brez pretresov, bojev in skrbi. Vendar je pot vedno znosnejša ob (po)moči od “zgoraj”, ki dela močnejše tudi nas.

Hvala vsem, ki ste poskrbeli, da nas na poti na Nanos na to spominja in k priprošnji vabi tudi sveti Jakob.

Čestitke vsem 25 prejemnikom potdil o prehojeni poti!

Marjetica Škrlec

[Show slideshow]

Jutro je obetalo lep dan, burja je ohladila ozračje, tako da smo segali  po dolgih rokavih, naša  srca so hrepenela in pričakovala.

Gostitelji so na široko odprli svoja vrata in nas gostoljubno sprejeli. Vsega je bilo v obilju. Sveto mašo je v cerkvi sv. Jerneja daroval sežanski dekan g. Aleksander Skapin. Darinka nam je v uvodu predstavila cerkev in faro, v občestvu z domačini smo podoživljali skrivnosti svete evharistije. V pridigi nam je g. župnik položil na srce stavek iz prebranega berila “Tu sem, pošlji mene” in nas opogumljal, da gremo v svet in radovoljno sprejemamo oznanjevalsko službo ter da telesno in duševno razsežnost romanj obogatimo  z duhovno dimenzijo.

Po maši smo pri kapelici sv. Roka na vaškem trgu molili za senožeškega župnika Pavla, da bi čimprej okreval, za mir v svetu in za končanje epidemije. Potem smo se razdelili: ena tretjina se je podala na Vremščico s Franetom, ki je svoj prosti čas posvetil obnovi cerkvice svetega Urbana na tik pod vrhom Vremščice. Nastal je prelep sakralni objekt s številnimi drobnimi kamnoseškimi detajli. Franetova pripoved o njeni obnovi nas je resnično nagovorila. Na vrhu smo občudovali prelep pogled v notranjost Slovenije in na Tržaški zaliv.

Dve tretjini sta se podali žet sivko. Bogato cvetoča njiva in številne žuželke, posebej brenčavi čmrlji v rahli burji, so spremljali pridne roke, ki so žele.

Poskusili smo se tudi v smukanju sivke. Če si natančen, je to izjemno zamuden posel. V spodnjih prostorih je Drago sivko destiliral in pridobival kapljice eteričnega olja in hidrolat.

Aktiv žena Senožeče nam je postregel z okusnim kosilom in s sabo pripeljal dodatno zalogo dobre volje. Udeleženci smo želeli nekaj prispevati za njihov trud, a na koncu smo vsa zbrana sredstva namenili za popravilo cerkve sv. Jakoba na Malem Vrhu.

Iskrena hvala Darinki, Dragu in članicam Aktiva žena Senožeče za gostoljubje ter g. Skapinu za spodbudne besede. Tudi sam se bo čez dober teden podal po Dolenjski veji naše Jakobove poti.  

[Show slideshow]