Od Benetk  do Mire

MOJ BOG, TOLIKO ŽELIM STORITI ŠE V TEM ŽIVLJENJU. HVALA TI ZA SPOZNANJE IN SPREJEMANJE TEGA, DA MALO ZMOREM.

Kako mirna in spokojna noč je za nami. Sredi Benetk blizu Markovega trga v zavetju samostana smo sanjali vsak svoj zlati sen. Ob 7uri zapojemo Angelovo čaščenje, Slavica skuha čaj, pozajtrkujemo in ob 8uri “vsak s svojo posteljo” odromamo novemu dnevu naproti. Veliko pustnih mask srečamo, čeprav je bil včeraj in bo jutri glavni pustni karneval. Ker ni Benetk brez golobčkov in kavice, si jo pred prevozom z ladjico privoščimo v prijetnem barčku na pomolu. Račun je pa podvojen, zato ga poravnata Ani in Slavica. Nekaj prtljage odložimo v kombi, da nam bo korak lahkotnejši. Je že tako, da kadar imaš največ časa, najmanj narediš, bomo tudi mi danes prehodili samo 17km in doživeli mnogo čudovitih stvari. Igor je dejal, da smo jih prehodili samo 16-joj, kako je strog ta “naš Mojzes”! Jaz bom napisala kar 20km-se lepše sliši in sešteva. Benetke zapuščamo v prijetnem sončnem dnevu, hodimo ob kanalu reke Brenta, ki nas pripelje do mesteca MIRA, kjer zaključimo romanje pri cerkvi sv. Markota.  Bojan in njegov prijatelj, ki nam je uredil prenočevanje v Benetkah sredi pustnega karnevala nas že čakata s pladnjem Beneških slaščic. Moj ti Bog-koliko prijetnih ljudi srečamo na tem nemirnem svetu- srce moramo odpreti, kajti bistvo je očem skrito, je rekel  MALI PRINC. Števila vseh kavic ne bomo izdali, ker bi kdo utegnil pomisliti, ta nismo na Božji poti. O, pa smo-saj z Bogom začni vsako delo, pa bo dober tek imelo. Vsak dan molimo devetdnevnico k sveti JOŽEFINI BAKHITI, ki je bila sestra vseh zatiranih in bomo v naslednji etapi obiskali tudi kraj  SCHIO, kjer je po vsem trpljenju našla svoj mir in pokoj. Tudi serafinski rožni venec je vsak dan na naših ustnicah. Malo se razlikuje od tega ki ga običajno molimo. Je del frančiškanske tradicije, njegova zunanja oblika se navdihuje pri legendi, ki govori, da je Marija na zemlji živela 72let, zato je SERAFINSKI ROŽNI VENEC SESTAVLJEN IZ SEDMIH DESETK ROŽNEGA VENCA, KI SE MU NA KONCU DODATA ŠE 2 ZDRAVAMARIJI. Nismo ga toliko vajeni, kot navadnega, kajti pri tej molitvi Marija vse dela z veseljem (z veseljem od sv .duha spočela, z veseljem k Elizabeti nosila, z veseljem rodila….)kot piše  2 pismo Korinčanom 9,7-vstopiti v skrivnost Božjega bivanja je mogoče samo z veseljem. Veselega darovalca namreč Bog ljubi. Prijetna vožnja met topolovimi nasadi, nasadi vinske trte, hrušk in pšenice po Furlaniji se proti večeru konča pot najprej s postankom v Senožečah,kjer odložijo Izidoro-zadnji bodo prvi, nato po obratnem vrstnem redu, kot so vstopali  sedaj izstopajo ostali romarji. TO JE DAN, KI GA JE NAREDIL GOSPOD. Darinka

Foto: Igor

Od malo pred Jesolom do Benetk

GOSPOD MOJEGA ŽIVLJENJA, NAJ OSTANEMDAN ZA DNEM PRED TEBOJ IZ OČI V OČI. VTEM SVETU, KI JE TVOJBOM OSTAL PRED TEBOJ SREDI NAPOROV, BOJA, SREDI NEMIRNE MNOŽICE IZ OČI V OČI. IN, KO BO MOJA NALOGA NA TEM SVETU KONČANA, SE BOM SAM IN MOLČE USTAVIL PRED TEBOJ-KRALJ KRALJEV,IZ OČI V OČI. (Ignacio Larranaga) Še malo,pa bomo imeli popoldansko-nočno romanje. Danes nas nas bo naš Mojzes (Igor) vodil naprej proti obljubljeni deželi, kjer se cedita med in mleko. Upam, da ne bomo hodili 40let in godrnjali in Igor rekel:Bog-zakaj si mi naložil to težko nalogo, vidiš, da se mi upirajo-kaj sem jih mar jaz rodil? Zvečer že vse spakiramo, zjutraj ob 7uri sv.maša, sv.evharistija nam da moč za dan, ki je pred nami. Po zajtrku “transfer”do Jesola, hodimo od 10.30, v cerkvi sv. Janeza krstnika je čudovit oltar Lurške votline z Marijo. Hodimo po poti GIRO LAGUNA najprej ob kanalu s sladko vodo, ki se kmalu prične mešati s slano iz morja. 30km želimo prehoditi do Benetk v nacionalnem parku v miru in tišini. No, ljudstvo malo godrnja, ampak ne preveč, pa tudi zlato tele še ne postavlja, ker je “Mojzes” vseskozi z njim. Ja, tukaj je sama ravnina, pa ne hodi na goro po zapovedi. Ker še ni mane iz neba, odpremo svoje malhice s hrano, potem moramo pa še “malo razkužiti”- Anči in Marina lepo skrbita za naše zdravje- Pa da vi vidite, kako hitro mine tiste pol ure počitka! V mestecu Cavallino (konjiček) je lepa cerkev-ANTICA CHIESA DI S.MARIA ELIZABETA. Zadnjih 10km hodimo po sprehajalni poti ob prometni cesti ob drevoredu mogočnih platan, ki dajejo v poletni vročini prijetno senco sprehajalcem. Ob 18uri se prižgejo luči javne razsvetljave, kako romantično smo danes hodili- najprej smo si odpočili oči z opazovanjem ptic, dihali zdrav zrak, hodili po mehki travnati poti ob vodi. Tudi sonček nas je pozdravil preden se je poljubil z morjem.Malo po 19uri se v pristanišču Punta Sabbioni vkrcamo na ladjico, ki nas odpelje v Benetke. Čeprav po Judovski zapovedi danes nebi smeli nositi s sabo postelje, smo natovorjeni s spalnimi vrečami in podlogami. Vsi z veseljem smrčimo v prijetno topli sobi samostana.

PODAJ MI ROKO, MOJ BRAT, SKUPAJ BOVA ZMOGLA. Darinka

Foto: Igor

Od La Salute di Livenza skoraj do Jesola

GOSPOD, V TIŠINI NASTAJAJOČEGA DNEVA TE PRIHAJAM PROSIT ZA MIR, MODROST IN MOČ. DANES ŽELIM GLEDATI NA SVET Z OČMI LJUBEZNI, BITI POTRPEŽLJIV,RAZUMEVAJOČ, PONIŽEN IN DOBER. ZAPRI MOJA USTA ZA GODRNJANJE, VARUJ MOJ JEZIK PRED OBREKOVANJEM. ODENI ME S SVOJO DOBROTO, GOSPOD, DAJ, DA BOM VES DANAŠNJI DAN ODSEVAL TEBE-AMEN. (Ignacio Larranaga)

Bog, hvala za spanje, hvala za sanje,hvala, da so bile samo sanje in, da smo jih pozabili. Pri sv. maši nam da Jezus pri sv. evharistiji moč za današnje romanje. Po bogatem zajtrku in popotnici nas Bojan odpelje v kraj, kjer smo včeraj zaključili romanje. Danes smo”zelo zgodni”, kajti že ob 11uri pričnemo hoditi. Cerkev sv. Jurija je zaprta, zmolimo molitev za naše preizkušene romarske prijatelje, ki nas spremljajo v mislih od doma. Sv.Juriju jih izročimo, da jim izprosi milosti, za katere edino Jezus ve, kaj potrebujejo. Zopet se”raztegnemo” tako, da je prvi romar 200 metrov pred nama z Jelko, ki “pometava” za njimi. Ne vem, kaj jim je dal v kavico tisti prijazen lastnik bara, da imajo tako hiter korak. Ko smo odhajali, smo blagoslovili njega,vse njegove domače in hišo, ki jo zapuščamo. Hodimo v miru, avtomobili so na svojih cestah, mi pa vsak v svoji tihi molitvi med njivami, ki jim ne vidimo konca. Pri cerkvici sv.Frančiška  Asiškega z malo zamudo zmolimo Angelovo čaščenje, ter izročimo v Jezusov srček našega duhovnega vodjo patra Mirana Žvanuta in patra Marka Ivana Rupnika, ki ga sedaj vsi tako sodijo, čeprav samo Bog in on vesta, kaj je narobe. Bog bo sodil, mi pa skrbimo za svoje grehe, da ne bodo postali rdeči kot škrlat. Njive so pripravljene, da jih posadijo s koruzo in paradižnikom, tudi kanale za namakanje že polnijo. Veliko kruha bodo spekli iz moke, ki jo bo dala sedaj še svetlo zelena kakšnih 20cm visoka pšenica. Če želite jesti porovo juho-tukaj je velika njiva pora kot celo Ljubljansko barje-za nahraniti celo Slovenijo. Slišimo,kako ječijo drevesa hrušk, ki so verjetno že opravila svojo življesko nalogo, ko jih podirajo in sadijo mlada. Veliko vinca bodo dale trte, morda bomo jedli sladko grozdje prav iz teh sadik. Kdaj kdo rečev kakšnem članku¨;hodil sem sredi niča;-le kaj misli s tem? Mi smo hodili po sveti zemlji, ki daje kruh mnogim ljudem. Malo hiš z obvezno ograjo in psički, ki so nas opozarjali, naj pospešimo korak. Po počitku in malici smo ob 16uri prečkali most čez reko Piavo zastonj, avtomobilisti pa so morali plačati 1eur- je na sredini mostu “mitnica”. Dospeli smo do morja,še malo ob laguni,zapoznelo kavico, nato pa nazaj na Mirenski grad, kjer smo ponovili vajo od sinoči večerja-sok-vinček(ker je pustna sobota),molitev, spanje.

MIRNO NOČ, LEPE SANJE, ANGELI NAJ VAM VSEM PRIDEJO VANJE, Darinka

Foto:Igor

Od Katedrale sv. Štefana (Concordia Sagittaria) – La Salute di Livenza

VSAK ČLOVEK JE POSLAN, DA NA TEM SVETU NEKAJ DOKONČA.

Danes imamo vsi informativni dan, ne samo devetošolci. Bojan je po Ljubljani v velikem loku in zgoščenem prometu “pobiral” ¨:Jelko, Marino, Anči, Slavico, Beatriko in Igorja, v Senožečah še Izidoro. Malo pred molitvijo Angelovega čaščenja smo pričeli romati 16.etapo. Prosili smo Jezusa, naj malo pogleda te svoje ovčice na zemlji, čeprav nam je pot uravnaval, ko smo bili še v materinem telesu. Ve, da vsi želimo napisati vsak svoj peti evangelij. Najprej hodimo po asfaltu, nato celo popoldne po prijetni ravni makadamski poti, ki je označena z rumenimi puščicami in se imenuje VIA POSTUMIA, vodi pa v Santiago de Compostela na grob Svetega Jakoba. Pšenica na njivah se že prebuja iz zimskega počitka, večina njiv pa je že pripravljenih za sajenje koruze in paradižnika. Proč od avtomobilskega hrupa imamo milost za molitev in premišljevanje, ko pa klepetamo, se pa sigurno “zahodimo”,, takrat pa pa skrbno Beatrikino oko pazi, da nas zopet usmeri na pravo stezico. Kratko pavzico si vzamemo za malico iz nahrbtnikov. Na poti smo se še ustavili v cerkvicah sv.Štefana in sv.Petra, ter na cilju današne etape-sv.Jurija. Na oltar smo položili molitev zahvale za roke, za noge, za očke, za celo telo, ter za milost upanja,da bomo nekoč uzrli kraje,kjr se je rodil, učil, trpel in od mrtvih vstal Jezus preden bomo poklicani v večni Jeruzalem. Vpetih urah smo preromali 22km.Dve noči bomo zopet spali na Mirenskem gradu, saj se nam cenovno najbolj izide. naš voditelj Igor in šofer Bojan imata na skrbi vso logistiko. Ob 20uri nas je čakalo toplo prenočišče, okusna večerja in blaženi mir v kapelici, kjer smo zmolili serafinski rožni venec in devetdnevnico k sv.Jožefini Bakhiti- hčeri Božje ljubezni iz družbe kanosijank. Z nami bi hodila tudi gospa Silva Dimic, pa je Bog pred enim mesecem poklical v večnost njenega sina Blaža in bo šla, ko bo mogla v enih naslednjih etap. Zanju smo prebrali molitev REKVIEM ZA LJUBLJENO OSEBO od duhovnika Ignacia Larranage in ju v mislih objeli, pa še to pesmico jima zapeli:ANGELČEK, ANGELČEK MOJ-VODI ME TI NOCOJ, VODI ME TI NOCOJ, ANGELČEK MOJ.

SRCE JE ŽALOSTNO, MOČNO JE RANJENO, MOČNO JE RANJENO MOJE SRCE. Darinka

Fotografije: Igor