»Tudi če bi hodil v temni dolini, ne bom se bal hudega, ker si Ti z menoj … (Psalm 23,4)
Tako piše na podobici, ki jo v pisarni Društva prijateljev poti svetega Jakoba v Sloveniji podarimo tistemu, ki pride po romarsko listino.
Podarimo mu jo, da bi po Jakobovih poteh hodil v miru, tudi kadar ne gre vse po pričakovanjih in tudi, ko se pojavi strah pred nadaljevanjem.
Romarji smo že večkrat doživeli, da »Camino« naredi svoje, ko to najbolj potrebuješ, predvsem pa takrat, ko se mu prepustiš.
Največji krščanski praznik je pred nami. Praznik tega, da je Jezus premagal smrt in da je dal to ljudem vedeti.
Ne takoj, ampak potem, ko so bili že nekaj časa sami in zaskrbljeni.
Takrat je prišel na svoj način, s svojo Ljubeznijo, le prepoznati ga je bilo treba.
Če primerjamo naše življenje s potjo v Emavs, je torej treba dopustiti, da vstali Jezus hodi z nami.
V to verjeti, biti pripravljen počakati, biti pripravljen zaupati.
Njegove stopinje ob naših so tisto, kar naj nas radosti.
Ker ko bo prehudo, bodo na poti samo Njegove stopinje, saj nam zagotavlja,
da nas bo v največjih preizkušnjah »vzel na svoje rame«, da se bomo mogli spet veseliti življenja.
Velika noč, praznik radosti! Zanjo smo bili ustvarjeni!
Blagoslovljene praznike in naj nas spremljajo Jezusove besede:
»Jaz sem z vami vse dni do konca sveta«