Po Benediktovi poti – po poteh svetnikov v Sveto deželo – 24. dan

SVETI DUH-DAJ MI SANJE, DAJ MI ŽELJO, DA BOM DELAL DOBRO ZA TA SVET, DA SE NE BOM NIKOLI NAVELIČAL BLIŽNJIM DELATI DOBRO, NAJ NE PRENEHA ŽELJA, DA BI TA SVET ZAPUSTIL BOLJŠEGA, KOT SEM GA NAŠEL.

Četrti dan romanja bomo preživeli v SCHIU. Imeli bomo čudovito, doživeto kontemplativno premišljevanje o Marijini brezmejni ljubezni. Že pred zajtrkom smo pospravili sobo, ki nas je tri noči družila tudi v spanju in sanjah. Mesto SCHIO je provinca Vicenze, ima 39000 prebivalcev in veliko Božjega blagoslova. O sveti JOZEFINI BAKHITI smo v preteklih dneh slišali, kako je vse svoje trpljenje sprejela in je zavetnica in priprošnjica za milost Božjo vseh zatiranih in trpečih. Povzpeli smo se do cerkve DEVICE MARIJE LJUBEZNI, kjer se je od 25.3.1985 do 15.8. 2004 pogovarjala z RENATOM BARONOM – najprej v cerkvi sv. MARTINA, ki je sedaj v zasebni lasti. Ob 8.30 uri smo obhajali sveto mašo, sveto obhajilo smo prejeli pod podobo kruha in vina – JEZUSOVEGA telesa in krvi. Pridružil se nam je gospod Miha Trpin, ki nam je prevajal pričevanja o čudežih, ki so se dogajala na tem kraju. Devica Marija je pokazala Renatu Nazareško hišico, kjer je živela sveta družina, pokazala mu je vice, kjer se duše prečiščujejo za prehod v Nebeški raj. Pokazala mu je obraze več mož s prošnjo, da jih povabi k oznanjevanju svetosti. Povedla ga je je v votlino na BETLEHEMSKIH POLJANAH, kjer se je rodil JEZUS in na kraj, kjer je vstal od mrtvih. Na hribu nad cerkvijo so po Renatovih navodilih vse počistili, zasadili veliko rož in cvetličnih grmov, ki blagodejno vplivajo na ljudi, ki hodijo po tem kraju. Zgradili so tudi vse zgradbe, ki jih je Renato videl in občutil, ko je poslušal prošnje in navodila device Marije. Renato se je rodil leta 1932, leta 1962 se je poročil z MARGERITO MENIN. Na drugem hribu je zgrajen KRIŽEV POT. V premišljevanju Jezusovega trpljenja smo ga prehodili do vrha, kjer nas je pričakal velik kip Marije, kot jo je Renato videl v njenih prikazovanjih. Pred povratkom domov smo obiskali njegovo vdovo, ki živi v hiši, kjer sta s pokojnim možem doživljala številne milosti. Podarila nam je relikvijo Jezusovih solz, ko je kipec novorojenca, ki so ga dobili iz Betlehema, jokal in je bila vata, na kateri je ležal, strokovno komisijsko pregledana Potrjeno je bilo, da je resnično prepojena s človeškimi slanimi solzami. Kipec deteta Jezusa je v cerkvi MATERE BOŽJE – KRALJICE LJUBEZNI. Vseh 166 prikazovanj z naročili je opisanih v v knjigi z naslovom MARIJA KLIČE, ki jo je iz Italijanščine prevedel Miha Trpin. Prikazovanja so se po Renatovi smrti ,končala, vendar na vsakem koraku v tem velikem kompleksu čutimo Njeno prisotnost. V času Renatovega življenja se je večkrat širil prijeten vonj – okrog Nazareške hišice, kjer je mama Marija pripravljala hrano, v cerkvi, v Renatovi hiši… Če imamo vero vsaj kot gorčično zrno, bomo tudi mi čutili in doživeli delček Njene blažene navzočnosti. Ko smo »pospravili« že drugo škatlo dobrot, ki nam jih je prinesel Miha, smo se ob prižigu prvih zvezd na nebu varno odpeljali proti domu. Hvala ti, Stvarnik za štiri doživete dneve, hvala ti, Marija za Tvoje varstvo, hvala ti, Jezus, že kot dojenček si jokal zaradi naših grehov, hvala vama, Igor in Beatrika, da sta naša vodnika, iskrena hvala ti, Bojan, da nas tako varno voziš, iskrena hvala Bojanovi soprogi, da ga v tem plemenitem delu podpira.

DA, MARIJA, ŽELIM TE POSLUŠATI. POMAGAJ MI, DA UDEJANIM TVOJ NAUK, IZROČAM SE V TVOJE ROKE. VODI ME, USMIRJAJ ME,POMAGAJ MI, DA POSTANEM NATANČNO TAK, KAKRŠNEGA SI ME ŽELIŠ, MATI.(prevod iz Italijanskega izvirnika—Miha Trpin) Darinka

Foto: Igor

Povezave:

Kratek opis zgodovine in marijinega prikazovanja v Schiu

Osnovni poudarki poti spreobrnjenja

Marijina sporočila

Po Benediktovi poti – po poteh svetnikov v Sveto deželo – 23. dan

MontegaldaVicenza

NE HODI PO SHOJENI POTI, HODI TAM, KJER NI POTI IN PUSTI SLEDI…

MI HODIMO PO SHOJENIH POTEH IN SE TRUDIMO PUŠČATI ZA SABO DOBRE SLEDI….
 
Danes zjutraj je bilo pa bolj umirjeno, kot včeraj. Goduje sveti JOŽEF, Jezusov krušni oče. Ob 6.30 je auf, Bojan nas odpelje v mesto, v cerkvi je sv. maša ob 7.30uri. Jaz sem še od včeraj utrujena, kajti zelo kratka noč je bila. Polna cerkev vernikov je bila, jaz bi kar zaspala v klopi, bilo je prijetno toplo, niti sveto obhajilo me ni popolnoma spravilo k sebi. Po maši smo v zakristiji zajtrkovali vsak iz svoje malhice, Slavica je prinesla zelo okusne medenjake, pa aparat za tople napitke so nam dali na razpolago. Potem nam je sestra prednica povedala življenjepis o sveti JOZEFINI BAKHITI. Moj ti Bog, kako krute stvari so se dogajale s sužnji. Edino ljudje smo zmožni narediti toliko zla človeku, živalim, vsej naravi, vsem, kar smo dobili v posodo, da bi varovali in predali zanamcem v boljšem stanju, kot smo prejeli.. Danes pričnemo romati po molitvi ANGELOVEGA ČAŠČENJA ob 12.uri od tam, kjer smo včeraj zaključili. Pot se vije po nasipu med polji, spodaj raste pšenica, kažejo se nasadi sadnega drevja, travniki na eni strani, na drugi pa so stanovanjske hiše in manjše kmetije. Reka Pad, ki nas je včeraj vso pot spremljala, se je danes nekam skrila. Sonček nas zopet izzove, da  hodimo oblečeni v kratke rokave, v obraz smo pa kar malo porjaveli. Bog nam je blagoslovil hrano iz naših malhic, vse je zelo okusno, najbolj štiri dni star kruh. V cerkvi sv. MAGDALENE zmolimo litanije k  SVETEMU JPŽEFU. Lepo godimo, tudi naše “snete sekire” so 200m pred mano, Jelka pa mi daje korajžo, da ne obupam, ko jih vseskozi lovim in jim gledam v hrbet. Sem najšibkejši člen v verigi – saj veste: veriga je je toliko močna, kot je močan njen najšibkejši člen. Nad mestom Vicenza  je hribček MONTE BERICO z mogočno baziliko MARIJI POMAGAJ (MADONNA DI MONTE BERICO). Včeraj zvečer nas je Bojan peljal gor, da smo z vrha občudovali osvetljeno mesto. Po 20 km smo zaključili romanje, v Schiu nas je že čakala večerja in mehke postelje.
TO JE DAN, KI GA JE NAREDIL GOSPOD…HVALA BOJAN,IGOR, BEATRIKA, MARINKA, ANI, SLAVI, JELKA, DA SEM LAHKO ČLEN V VAŠI POPOTNI VERIGI, ČEPRAV NAJŠIBKEJŠI….                                         Darinka
 
Foto: Igor

 

 

Po Benediktovi poti – po poteh svetnikov v Sveto deželo – 22. dan

PadovaMontegalda

NE HODI PRED MENOJ, NE BOM TI SLEDIL, NE HODI ZA MENOJ, NE BOM VODIL. HODI OB MENI, RAMA TI BOM, SKUPAJ BOVA ZMOGLA.

Vsi spimo, spimo…- morali bi se že pakirati v kombi, da nas odpelje v cerkev, kajti sveta maša se prične ob 6.55, mi pa ob 6.25 šele odpiramo oči. Potem gre pa vse s svetlobno hitrostjo – v 10-tih minutah smo vsi “postrojeni”- tako hitro pa se še v življenju nisem odpravila. Čeprav mašo zamudimo za 10 minut, je vseeno veljalo. V cerkvi je bilo prijetno toplo, samo evangelija pa nisem znala prevesti. Ob 7.45 se že peljemo proti Padovi, na levi strani se vidijo DOLOMITI, vrhove imajo pobeljene s snegom. Tudi v Italiji je avtocesta ograjena s protihrupnimi ograjami. Tu ni tako velikih njiv, kot smo jih videvali v Benečiji – so pa posejane s koruzo, ki še ni vzklila, pšenica se lepo zeleni, vinogradi bodo jeseni rodili sladko grozdje, pa tovarne so vmes – vse je pomešano v prijetno celoto. Ob 9 uri smo pri Baziliki sv. Antona v Padovi. V kavarnici si privoščimo zajtrk – brioš in napitek, kar nam da moč za dan, ki je pred nami. V cerkvi se poklonimo svetnikom, predvsem pa sv. Antonu, ki je priprošnjik, da najdemo izgubljene in založene predmete. Nedaleč naprej v mestu je cerkev, sv. Leopolda Mandiča, kjer se poklonimo pred njegovimi svetimi relikvijami. Bil je velik spovednik, pred njegovo spovednico so bile vedno dolge vrste spovedancev. Po postavi je bil majhen, po svetosti pa velik. Sedaj je priprošnjik za ozdravljenje rakavih bolnikov. Ob 11. uri, ko imamo tudi nekaj pobožnih spominkov v nahrbtniku, pričnemo hoditi po prijetni poti ob reki Pad. Kot vijuga reka, tako tudi naša pot, kajti na vsakem ovinku tudi ne morejo zgraditi mostu. Po molitvi ANGELOVEGA ČAŠČENJA, na kar nas opozori zvonjenje iz oddaljene cerkve, nas sonček tako razvaja, da hodimo v majicah s kratkimi rokavi. Veliko sprehajalcev in kolesarjev je na poti – slednji vozijo kot “snete sekire”, ne vem, kam se jim tako mudi. Gorje, če se ne umaknemo , kajti če bi nas zadeli, bi se oba skotalila z nasipa dol v pšenico, ali na zorano njivo. Malo smo že lačni, zato praznimo zaloge hrane s svojih malhic. Pot je primerna za molitev rožnega venca, zadnje prošnje in zahvale izrečemo na mostu čez reko Pad. Morda so nas pa ribe poslušale. Ko je sv. Anton prišel v Padovo ljudje niso hoteli poslušat njegovih pridig, zato je šel k vodi in pridigal ribam. Mogočna cerkev sv. Martina ob poti je zaprta, pa tudi v graščini san. Martin ni nobenega graščaka doma. Romanje zaključimo ob 18.uri, v Schiu, kjer nas čaka okusna večerja. Okrog mene že vsi sanjajo svoj zlati sen. Na steni nad mojim pogradom je slika našega odrešenika Jezusa Kristusa. Varuje nas vse, čeprav je slučajno ta postelja, kjer spim jaz pod njegovo sliko.

ČE HOČEŠ BITI SPOŠTOVAN IN, ČE HOČEŠ, DA TE SLIŠIJO, SE NIKDAR NE BOJ BITI TI. LJUBEZEN BO TVOJA VEZ Z DRUGIMI…..(Pedro Opeka)  Darinka

Foto: Igor

   

 

Po Benediktovi poti – po poteh svetnikov v Sveto deželo – 21. dan

MIRAPADOVA

NAJ BOM KAPLJA V OCEANU, KAJTI BREZ TE KAPLJE OCEAN NI POPOLN. (MATI TEREZA IZ KALKUTE)

Ob 8.30 me poberejo v Senožečah. Zopet bo Bojan spremljevalec s kombijem vse štiri dni. To je blagoslovljena pot, ga bomo kar posvojili do Svete dežele in še za nazaj, da se ne bo sam vračal domov, mi pa nekje nad oblaki….Bog je visoko, Jeruzalem pa daleč….Ob 10.30 smo na začetku tokratne etape, ki bo trajala 4 dni. Po obvezni kavici, ki jo jaz nadomestim s par požirki vode, ker imam v postnem času post od vina in od kave. Prijetno romanje je pred nami, v cerkvi SAN NICOLO se priporočimo v Božje varstvo. Ko pridemo iz mestnega hrupa, v krogu zmolimo Angelovo čaščenje. Danes goduje sveti Patrik, zavetnik Irske. Živel je od lete 350 do 450, pirati so ga prodali kralju za pastirja drobnice. Imel je sanje, kako se rešiti, oznanjati krščanstvo in z Božjo pomočjo mu je uspelo. Igor je izbral čudovito pot, če se med potjo s kom pogovarjamo, rečem, da je on CAPO DI PALEGRINO A PIEDI. Hodimo ob kanalu v miru malo po travnati, malo makadamski, malo asfaltni poti daleč od avtomobilskega hrupa. Pod ozelenelo vrbo žalujko na klopcah pomalicamo. Sonček nas prijetno greje, narava se prebuja, cvetijo narcise, trava je vsa sveža, pšenica na njivah se lepo zeleni. V tej lepoti stvarstva med hojo zmolimo Serafinski rožni venec, ostane nam še čas za osebno molitev in za malo klepeta. Veliko sprehajalcev in kolesarjev srečujemo, z Jelko, ki “pometava” zadaj za ostalimi, se z marsikom zapleteva v pogovor – od kje smo in kam gremo. Ob 17.uri že vidimo tablo: PADOVA – ampak – kot je Bog visoko, je tudi cilj današnjega romanja – Bazilika svetega Antona v Padovi – še “daleko”.  Hodimo po ozkih ulicah, med arkadami, če bi deževalo, bi bili lepo pod streho. Veliko ljudi hiti po svojih opravkih peš, pa tudi ceste so polne avtomobilov, morda se vračajo iz služb, Kako blagoslovljeno je bilo stopiti pred cerkev ravno, ko je zvonila 19.ura. Bojan nas je odpeljal v cca 80km oddaljeno mesto SCHIO, kjer bomo spali 3 noči. Jutri zjutraj nas bo odpeljal v Padovo, kjer bomo romali proti Schiu – nam bo dano? Imejmo močno vero in dano nam bo – še vedno smo bili uslišani. Po okusni večerji smo se “utaborili” v skupni sobi – pozdrav z zgornjega pograda.

MOLITEV JE NEBEŠKA POŠTA; PO NJEJ GREDO NAŠE PROŠNJE GOR, PO NJEJ PRIDEJO SADOVI BOŽJE MILOSTI DOL ( Blaženi Anton Martin Slomšek)

Darinka

Foto: Igor

 

 

   

Po Benediktovi poti – po poteh svetnikov v Sveto deželo – 20. dan

Od Benetk  do Mire

MOJ BOG, TOLIKO ŽELIM STORITI ŠE V TEM ŽIVLJENJU. HVALA TI ZA SPOZNANJE IN SPREJEMANJE TEGA, DA MALO ZMOREM.

Kako mirna in spokojna noč je za nami. Sredi Benetk blizu Markovega trga v zavetju samostana smo sanjali vsak svoj zlati sen. Ob 7uri zapojemo Angelovo čaščenje, Slavica skuha čaj, pozajtrkujemo in ob 8uri “vsak s svojo posteljo” odromamo novemu dnevu naproti. Veliko pustnih mask srečamo, čeprav je bil včeraj in bo jutri glavni pustni karneval. Ker ni Benetk brez golobčkov in kavice, si jo pred prevozom z ladjico privoščimo v prijetnem barčku na pomolu. Račun je pa podvojen, zato ga poravnata Ani in Slavica. Nekaj prtljage odložimo v kombi, da nam bo korak lahkotnejši. Je že tako, da kadar imaš največ časa, najmanj narediš, bomo tudi mi danes prehodili samo 17km in doživeli mnogo čudovitih stvari. Igor je dejal, da smo jih prehodili samo 16-joj, kako je strog ta “naš Mojzes”! Jaz bom napisala kar 20km-se lepše sliši in sešteva. Benetke zapuščamo v prijetnem sončnem dnevu, hodimo ob kanalu reke Brenta, ki nas pripelje do mesteca MIRA, kjer zaključimo romanje pri cerkvi sv. Markota.  Bojan in njegov prijatelj, ki nam je uredil prenočevanje v Benetkah sredi pustnega karnevala nas že čakata s pladnjem Beneških slaščic. Moj ti Bog-koliko prijetnih ljudi srečamo na tem nemirnem svetu- srce moramo odpreti, kajti bistvo je očem skrito, je rekel  MALI PRINC. Števila vseh kavic ne bomo izdali, ker bi kdo utegnil pomisliti, ta nismo na Božji poti. O, pa smo-saj z Bogom začni vsako delo, pa bo dober tek imelo. Vsak dan molimo devetdnevnico k sveti JOŽEFINI BAKHITI, ki je bila sestra vseh zatiranih in bomo v naslednji etapi obiskali tudi kraj  SCHIO, kjer je po vsem trpljenju našla svoj mir in pokoj. Tudi serafinski rožni venec je vsak dan na naših ustnicah. Malo se razlikuje od tega ki ga običajno molimo. Je del frančiškanske tradicije, njegova zunanja oblika se navdihuje pri legendi, ki govori, da je Marija na zemlji živela 72let, zato je SERAFINSKI ROŽNI VENEC SESTAVLJEN IZ SEDMIH DESETK ROŽNEGA VENCA, KI SE MU NA KONCU DODATA ŠE 2 ZDRAVAMARIJI. Nismo ga toliko vajeni, kot navadnega, kajti pri tej molitvi Marija vse dela z veseljem (z veseljem od sv .duha spočela, z veseljem k Elizabeti nosila, z veseljem rodila….)kot piše  2 pismo Korinčanom 9,7-vstopiti v skrivnost Božjega bivanja je mogoče samo z veseljem. Veselega darovalca namreč Bog ljubi. Prijetna vožnja met topolovimi nasadi, nasadi vinske trte, hrušk in pšenice po Furlaniji se proti večeru konča pot najprej s postankom v Senožečah,kjer odložijo Izidoro-zadnji bodo prvi, nato po obratnem vrstnem redu, kot so vstopali  sedaj izstopajo ostali romarji. TO JE DAN, KI GA JE NAREDIL GOSPOD. Darinka

Foto: Igor