NOVA GORICA, SABOTIN, SOLKAN

V soboto, 15. februarja 2025, smo se na povabilo g. Bogdana Vidmarja odpravili na Primorsko.

Zbrali smo se v Novi Gorici, v konkatedrali Kristusa Odrešenika, kjer je sv. mašo posebej za nas daroval g. Bogdan. Po maši smo si ogledali to sodobno zasnovano župnijsko cerkev, ki je bila dograjena leta 1982 po načrtih arhitekta Franca Kvaternika. Križev pot in več kot pet metrov visoko skulpturo Kristusa Odrešenika je v sodobnem ekspresionističnem slogu ustvaril kipar Stane Jarm, ki je obenem avtor plastike Božje matere z detetom v stranski kapeli. Leta 2004 je cerkev postala prva konkatedrala v Sloveniji, torej enakopravna cerkev glavni cerkvi v škofiji. 

Pridružil se nam je tudi novogoriški podžupan Anton Harej, ki nam je povedal kako so potekale priprave na to, da je Nova Gorica, skupaj z italijansko Gorico, postala evropske prestolnice kulture. In z nami je ostal še cel dan.

Sledila je pogostitev, kjer smo nazdravili tudi za 60. rojstni dan! Hvala Darinki in Bogdanu, Boglonaj!

Nato smo se zapeljali do Parka miru na Sabotinu. Vodič Bogdan Potokar nam je najprej predstavil nekaj zgodovinskih dejstev o poteku prve svetovne vojne na tem področju, ki je imela uničujoče posledice. Nato pa smo se skupaj odpravili čez hrib v muzej – v kaverne, rove ter tunele v hribu. Vsaj malenkostno smo podoživeli, kako so se takrat počutili vojaki. Grozote vojne so bile res strašne.

Sledilo je kosilo, na toplem v koči, saj je zunaj bril zelo mrzel veter.

Po kosilu smo peš nadaljevali pot proti vrhu Sabotina. Po grebenu hriba poteka meja med Slovenijo in Italijo. Pri ostankih bunkerja smo se srečali s kustosom Alessandrom Quinzijem, ki nam je pojasnil, kakšne so bile včasih tu razmere, kako so živeli na tem območju, ki so si ga velike sile podajale iz enih rok v druge, trgovale z njim, kako se je premikala meja, o odnosih v času fašizma in komunizma. Slovencem res ni bilo lahko.

Nato smo se spustili do razvalin cerkvice sv. Valentina, kjer smo imeli še en kratek postanek. Občudovali smo lep razgled na Sveto Goro in prisluhnili še nekaterim dejstvom o zgodovini cerkvice.

Sledil je samo še spust v dolino, a ne po najkrajši poti. Šli smo po stari romarski poti mimo zelo lepe kapelice, ki so jo obnovili vaščani Štmavra, v vasi pa smo si kasneje ogledali še Marijin relief na zidu.

Prelep sončni zahod nas je pospremil na pot do pražupnije Solkan. Sočo smo prečkali po 120-metrski jekleni viseči brvi.

Hvala g. Bogdanu za povabilo in organizacijo romanja in za darovano sveto mašo.

Dan je bil izpolnjen s kulturo, zgodovino, s prijatelji, druženjem in dobro voljo! Bogdan, Bog s tabo in Mati Marija naj te varuje!

K SV. JAKOBU NA MALI VRH

V soboto, 8.2.2025, se nas je, na povabilo župnije Pišece, na pohod iz Dečnega Sela do razvalin cerkvice sv. Jakoba na Malem Vrhu podalo več kot 70 prijateljev sv. Jakoba.
 
Cerkev se nahaja na najvišjem griču v vasi (300 mnm). Glede na zapise, ki so na voljo, je podružnična cerkev obstajala vsaj že leta 1689.
Danes cerkev kaže žalostno sliko. Močno jo je poškodoval potres v Petrinji 29. decembra 2020. Posledično se je 3. avgusta 2021 podrl še zvonik.
Glede na njeno stanje se je v tej obliki ne more obnoviti. Obstajajo pa že načrti za obnovo, malo drugačno.
 
Najprej je predvideno podiranje vseh zidov, kar se bo zgodilo kmalu. Do godovnega dneva sv. Jakoba, 25. julija, želijo že zaliti ploščo, ki bo v merah sedanje cerkve.
Nanjo bodo kasneje postavili kapelo.
 
Domačini so srečanje izvrstno organizirali. Ob poti je bilo več postojank s pijačo, prigrizki in sladicami, vse izpod pridnih rok domačink.
Ob pol dvanajstih je g. župnik Gregor Majcen pri cerkvi daroval sv. mašo. Po obilni malici smo se odpravili po drugi poti nazaj na izhodišče, kjer nas je pričakal še okusen bograč.
Prisluhnili smo tudi poeziji, kasneje pa še ubranemu igranju na harmoniko.
 
Dan je minil v sproščenem vzdušju, v družbi ljudi, ki dobro mislijo.
Pomagali bomo, po svojih močeh, pri obnovi cerkvice, kmalu pa se spet srečamo.

K SVETEMU PAVLU NA VRHNIKO

K SVETEMU PAVLU NA VRHNIKO

26. januar, 2025

Nedelja Božje besede, 26. januar, je tudi nedelja, ko se spominjamo spreobrnitve apostola Pavla. Župnija Brezovica vodi že od leta 2008 dalje, torej že tradicionalno, na ta dan peš romanje k svetemu Pavlu na Vrhniko. Tudi letos smo se jim prijatelji poti sv. Jakoba na tem romanju pridružili.

Zbor je bil ob 12. na Brezovici v župnijski cerkvi svetega Antona Puščavnika.  Po molitvi in Blagoslovu, smo se vsi skupaj odpravili peš po Ašičevi in Stanetovi poti na Vrhniko. Hodili smo tri ure. Na Vrhniki smo se srečali z romarji, ki so tja prišli peš tudi iz drugih krajev oz. so se tja pripeljali z avtomobilom.

Iskrena hvala vsem dobrotnicam in dobrotnikom iz Župnije Vrhnika, za lep sprejem in pogostitev.

Več o romanju pa lahko preberete na povezavi:

https://www.mojaobcina.si/log-dragomer/novice/prostovoljstvo/v-spominu-na-16-srecanje-ostaja-blagoslov-od-zgoraj-ki-je-segel-v-vsa-nasa-srca.html

K MARIJI KRALJICI MIRU NA KUREŠČEK, 1. 1. 2025

 
Na novega leta dan poteka že od leta 2008 tradicionalno romanje članov DPPSJS k Mariji Kraljici miru na Kurešček.
 
Tudi letos smo se zbrali ob 12.00 na parkirišču pri gasilskem domu v Želimljah. Pred vzponom smo si v vasi ogledali še cerkev sv. Vida in jaslice v njej. 18 nas je nato peš poromalo na Kurešček. Na Kureščku se nam je pridružilo še nekaj članov, ki niso mogli iti peš.
 
Prisostvovali smo pétim litanijam pred sv. mašo in sv. maši ob 15. uri.
 
Po maši smo se na hitro pozdravili in odšli vsak k sebi. 8 nas je peš odšlo tudi v dolino in malce pred Želimljami nas je v gozdu ujela tema. Zaključek romanja z lučkami je bil prav romantičen. Srečno smo se vrnili v dolino in hvaležni smo za to.
 

ZAHVALNO ROMANJE NA BREZJE, 30. 12. 2024

 
Ob koncu leta je primeren trenutek, da se ozremo nazaj na prehojeno pot, ko vsak pri sebi običajno potegne črto: pogleda, kje je, kaj vse se je zgodilo in čez kakšne ovire se je prebil in ali je uresničil svoje zastavljene cilje.
To je tudi čas, da se zahvalimo za vse obilne milosti, ki smo jih prejeli oziroma smo jih bili v preteklem letu deležni.
 
Člani DPPSJS in naši prijatelji smo se zato 30. decembra podali na tradicionalno zahvalno peš romanje na Brezje k Mariji Pomagaj.
Romanje smo začeli z različnih izhodišč, iz Vodic jih je še v mraku poromalo 25, večina pa se nas je skupini pridružila v Kranju in v Naklem. Več kot 60 nas je v lepem sončnem vremenu peš srečno prispelo na Brezje, kjer smo se srečali s tistimi, ki so prišli tja neposredno.
Ob 15h30 nas je več kot 80 prisostvovalo sv. maši v baziliki na Brezjah, ki jo je daroval naš duhovni vodja p. Miran Žvanut.
 
Po maši je v piceriji Moby Dick potekalo družabno srečanje s podelitvijo potrdil za prehojene poti sv. Jakoba v Sloveniji.
Ob hrani, pijači, klepetu in prepevanju se je popoldne hitro prevesilo v večer.
Odšli smo domov z radostjo v srcu in z željo, da se kmalu spet vidimo.
Fotografije: A. Grahek, M. Škrlec, M. Kosi