K Sveti Mariji Žanjici v Porčinj, 2. 9. 2023

2. septembra smo se na povabilo g. Bogdana Vidmarja podali na romanje Slovencev v Porčinj (IT – Porzus), k Mariji Žanjici. Ljudje jo imenujejo tudi sveta Marija od srpa ali kar sveta Marija od jankone. Porčinj je edini slovenski kraj, kjer se je prikazala Marija in svoje naročilo predala v slovenskem jeziku.

Tja smo se povzpeli iz Attimisa po treh poteh. Po cesti je šla procesija, pohodniški poti št. 1 in št. 6 pa sta speljani čez gozd in sta bili zaradi stmega naklona in zaraščenosti (pot št. 1) tudi svojevrstna pokora. Jakobovi romarji smo bili prisotni v velikem številu in sicer kot peš romarji in kot kolesarji. Prisostvovali smo sv. maši v slovenskem jeziku. Somaševanje je vodil koprski škof Jurij Bizjak. Po sv. maši smo si ogledali vas, med drugim kapelo 1. prikazovanja oz. jankono, kot ji rečejo domačini in rojstno hišo vidke Terezije. Domačini pa so za vse romarje pripravili res bogato pogostitev.

Porčinj (it. Porzus) se nahaja v predalpskem hribovju (695 nmv) blizu najzahodnejše slovenske vasi Robidišče (11 km), oziroma nad Ahtnom (it. Attimis). Do vasi vodi ozka cesta, po kateri je možen prevoz le za kombije in osebna vozila. Avtobus tja gor ne more. Porčinj vedno bolj postaja znan po treh Marijinih prikazovanjih, ki so potekala v septembru l. 1855, ko je v Evropi razsajala kolera in so mnogi umrli, tudi v Porčinju in okoliških krajih. Devica Marija se je prikazala desetletni deklici Tereziji Dush. Iz tistega časa so se ohranili rokopisi Janeza (Giovanni-ja) Grimaza, ki je popisal razsajanje kuge, opisal pa je tudi tri Marijina prikazovanja.

Marijino sporočilo v Porčinju – sporočilo Slovencem in vsemu svetu – je zajeto v dveh naročilih: ne ob nedeljah delati in ne preklinjati. Marija je še naročila: »Posvečujte praznike in ne preklinjajte, pokorite se in spoštujte post in bedenje ter dobro molite sv. rožni venec« K Mariji zdraviteljici v Porčinj romamo tudi po telesno, duševno in duhovno zdravje. Porčinj je »furlanski Lurd«, glede na to, da je Marija govorila v slovenskem jeziku pa tudi »slovenski Lurd«. Po Marijinih prikazovanjih je namreč kolera prenehala. 

Preziveli smo res bogat dan, v skupnosti, v molitvi, pogoviru, v veselem razpoloženju in z upanjem v srcu na nova podobna srečanja.

Na poti domov pa smo si ogledali še Čedad.

In zakaj Marija Žanjica?

Takrat desetletna Tereza Dush šla v dolino, kjer danes stoji kapela prikazovanja, da požanje nekaj trave za živino. In zaslišala je glas: “Hčerka, kaj delaš tukaj?” Tereza je čudoviti ženi, v lepih, bleščečih oblačilih odgovorila: “Žanjem travo”. Gospa je rekla: “Ne veš, da je danes praznik in je Bog na praznike prepovedal delati in grešiš. Daj mi srp, da ti malo pomagam”. Marija je Terezi vzela srp in ji pomagala, nato pa ji je rekla, naj pove ljudem, da prosijo za odpuščanje tako, da v procesiji gredo od Attimisa in Forama do Porčinja. Nato ji je rekla: “Sedaj pojdi takoj domov in naj ves kraj in vsi okoliški kraji slišijo Besedo, da se ne sme na noben način z raznimi deli kršiti praznikov in da ljudje ne izrekajo več na razne načine vsakovrstnih kletev, zaradi katerih se trese svet. Naj ne preklinjajo in ne oskrunjajo z delom svetosti praznika, ki je namenjen za počitek in molitev, za to, da se ne dela nič razen tistega, kar je nujno potrebno, ker moj dobri Jezus in večni Oče je tako ogorčen, da tega ne more več prenašati. Toda moja nenehna molitev k neizmernemu Božjemu usmiljenju ima tako veliko vrednost, da svet še obstaja in da, če kakšen kristjan dobrega srca moli in se strinja z menoj, mojemu usmiljenju ne bo konca, ampak bo vedno bolj naraščalo.”

Besedilo: Andreja Grahek, slike: Andreja Grahek in Matjaž Kosi