V nedeljo, 14. avgusta, se nas je 10 prijateljev slovenske jakobove poti zbralo in odpeljalo na Pokljuko, kjer smo zapustili avtomobile in udobje vožnje ter se podali na romanje na Kredarico, k Mariji Snežni, z namenom, da še z drugimi romarji praznujemo največji Marijin praznik. Za naše društvo je to že kar tradicionalno romanje za Veliki Šmaren, kjer se spomnimo tudi ustanovitve našega društva, saj so bile prve pristopne izjave podpisane pred dobrimi 22. leti na vrhu naše domovine, na Triglavu.
Pot nas je vodila preko planine Konjščica ter Studorskega prevala do Vodnikove koče na Velem polju, kjer smo imeli prvo daljšo pavzo. Vreme je bilo lepo, občudovali smo lepe razglede na Triglav in na obe planinski koči pod njim, Planiko in Kredarico. Okolje nas je navdihovalo in spodbudilo, da stopimo še malce hitreje in da morebiti že isti dan osvojimo našega očaka, za kar se je odločila polovica skupine.
Nahrbtnike smo odložili pri koči in se odpravili v steno. Veselje na vrhu je bilo veliko, na vrhu smo srečali še ena jakobovo romarko, Marijo, ki je prišla tja z drugo skupino. Po obveznem fotografiranju smo se spustili nazaj do koče, se nastanili, pojedli večerjo in prisostvovali večerni sveti maši, ki jo je daroval jeseniški kaplan Tine Povirk, somaševala sta msgr. Miro Šlibar, upokojeni bolniški duhovnik, skrbnik kapele na Kredarici in pater Miran Žvanut, provincial slovenske province Družbe Jezusove, naš duhovni vodja. Večerni maši je sledila slovesna procesija z blagoslovom na vse štiri strani neba.
Preostanek večera smo izkoristili za opazovnje sončnega zahoda in za druženje, kmalu pa smo odšli tudi na zaslužen počitek.
V ponedeljek pa je zgodaj zjutraj, skoraj še v mraku, odšla na vrh Triglava še druga skupina romarjev pod vodstvom Mira in Matjaža. Vse čestitke tudi njim, veselje na vrhu je bilo neizmerno. Obvezno fotografiranje in nato spust do koče, na zajtrk, ki mu je sledila priprava na sveto mašo ob 11. uri, ki jo je daroval naš duhovni vodja, pater Miran Žvanut, somaševal je msgr. Miro Šlibar. Na koncu maše smo prejeli blagoslov, čudodelno svetinjo in spominsko podobico z upodobitvijo lesoreza iz kapele Marije Snežne.
Po zaključku maše pa smo si oprtali ruzake in se spustili v dolino. Pot je minila v klepetanju, pogovorih in srečevanjih z drugimi romarji in planinci, ki jih je bilo veliko, tudi tujcev. Rek “Dobra volja je najbolja!” se je tudi tokrat izkazal za resničnega, saj nas tudi nekaj žuljev in drugih dogodkov na poti ni oviralo v našem veselju. Srečno smo se vrnili v dolino, z novimi načrti za obiske gora, tudi za naslednje leto. Hvaležni smo za zdravje in možnost, da smo doživeli ta dva čudovita dneva in da ju lahko ponesemo tudi k tistim, ki niso mogli z nami, so nas pa v mislih podpirali in bili z nami.
Še nekaj tehničnih podatkov o poti:
S Pokljuke na vrh Triglava smo prehodili 16 km in se dvignili za 1.617 metrov.
S Kredarice nazaj na Pokljuko je pot dolga 12,31 km, večinoma smo se spuščali.
Nekaj zgodovinskih podatkov o Kredarici:
Triglavski dom na Kredarici je najvišja slovenska planinska postojanka. Prvo Triglavsko kočo na Kredarici je na ozemlju, ki ga je kupil Jakob Aljaž, po njegovi zamisli postavilo SPD; slavnostno so jo odprli 10. avgusta 1896. Skromno kočo so leta 1909 povečali in jo ob otvoritvi, 8. septembra 1909, preimenovali v Triglavski dom na Kredarici.
Kapela Marije Snežne na Kredarici je podružnična kapela Župnije Dovje in je s 2511 metri nadmorske višine najvišje ležeče svetišče v Sloveniji.
Prvo kapelo je leta 1896 zgradil Jakob Aljaž, župnik na Dovjem. O tem je zapisal: »Ustregel sem ne le duhovnom, ampak tudi mnogim turistom, da sem napravil na Kredarici zraven hiše tudi malo, lično kapelico … priporočeni Lurški Materi božji«. Blagoslovljena je bila 12. avgusta 1897. Leta 1952 so neznanci kapelo minirali. Leta 1983 je na Dovje prišel duhovnik France Urbanija, ki je javno izrazil željo po postavitvi nove kapele. 1992 je bila kapela res pozidana. 19. avgusta istega leta jo je blagoslovil Alojzij Šuštar.
Sv. maše na Kredarici, če je vreme primerno:
+ 5. avgust (Marija Snežna)
+ 14. avgust
+ 15. avgust (Veliki šmaren-Marijino vnebovzetje)
+ 8. september (Mali šmaren-Marijino rojstvo)
Duhovnik, ki želi maševati izven tega urnika, dobi ključ pri vremenoslovcih.
Andreja Grahek
Fotografije: Andreja Grahek, Matjaž Kosi
