Od La Salute di Livenza skoraj do Jesola
GOSPOD, V TIŠINI NASTAJAJOČEGA DNEVA TE PRIHAJAM PROSIT ZA MIR, MODROST IN MOČ. DANES ŽELIM GLEDATI NA SVET Z OČMI LJUBEZNI, BITI POTRPEŽLJIV,RAZUMEVAJOČ, PONIŽEN IN DOBER. ZAPRI MOJA USTA ZA GODRNJANJE, VARUJ MOJ JEZIK PRED OBREKOVANJEM. ODENI ME S SVOJO DOBROTO, GOSPOD, DAJ, DA BOM VES DANAŠNJI DAN ODSEVAL TEBE-AMEN. (Ignacio Larranaga)
Bog, hvala za spanje, hvala za sanje,hvala, da so bile samo sanje in, da smo jih pozabili. Pri sv. maši nam da Jezus pri sv. evharistiji moč za današnje romanje. Po bogatem zajtrku in popotnici nas Bojan odpelje v kraj, kjer smo včeraj zaključili romanje. Danes smo”zelo zgodni”, kajti že ob 11uri pričnemo hoditi. Cerkev sv. Jurija je zaprta, zmolimo molitev za naše preizkušene romarske prijatelje, ki nas spremljajo v mislih od doma. Sv.Juriju jih izročimo, da jim izprosi milosti, za katere edino Jezus ve, kaj potrebujejo. Zopet se”raztegnemo” tako, da je prvi romar 200 metrov pred nama z Jelko, ki “pometava” za njimi. Ne vem, kaj jim je dal v kavico tisti prijazen lastnik bara, da imajo tako hiter korak. Ko smo odhajali, smo blagoslovili njega,vse njegove domače in hišo, ki jo zapuščamo. Hodimo v miru, avtomobili so na svojih cestah, mi pa vsak v svoji tihi molitvi med njivami, ki jim ne vidimo konca. Pri cerkvici sv.Frančiška Asiškega z malo zamudo zmolimo Angelovo čaščenje, ter izročimo v Jezusov srček našega duhovnega vodjo patra Mirana Žvanuta in patra Marka Ivana Rupnika, ki ga sedaj vsi tako sodijo, čeprav samo Bog in on vesta, kaj je narobe. Bog bo sodil, mi pa skrbimo za svoje grehe, da ne bodo postali rdeči kot škrlat. Njive so pripravljene, da jih posadijo s koruzo in paradižnikom, tudi kanale za namakanje že polnijo. Veliko kruha bodo spekli iz moke, ki jo bo dala sedaj še svetlo zelena kakšnih 20cm visoka pšenica. Če želite jesti porovo juho-tukaj je velika njiva pora kot celo Ljubljansko barje-za nahraniti celo Slovenijo. Slišimo,kako ječijo drevesa hrušk, ki so verjetno že opravila svojo življesko nalogo, ko jih podirajo in sadijo mlada. Veliko vinca bodo dale trte, morda bomo jedli sladko grozdje prav iz teh sadik. Kdaj kdo rečev kakšnem članku¨;hodil sem sredi niča;-le kaj misli s tem? Mi smo hodili po sveti zemlji, ki daje kruh mnogim ljudem. Malo hiš z obvezno ograjo in psički, ki so nas opozarjali, naj pospešimo korak. Po počitku in malici smo ob 16uri prečkali most čez reko Piavo zastonj, avtomobilisti pa so morali plačati 1eur- je na sredini mostu “mitnica”. Dospeli smo do morja,še malo ob laguni,zapoznelo kavico, nato pa nazaj na Mirenski grad, kjer smo ponovili vajo od sinoči večerja-sok-vinček(ker je pustna sobota),molitev, spanje.
MIRNO NOČ, LEPE SANJE, ANGELI NAJ VAM VSEM PRIDEJO VANJE, Darinka
Foto:Igor
