Po Benediktovi poti – po poteh svetnikov v Sveto deželo – 19. dan

objavljeno v: Dogodki, Neuvrščeno, Romanja | 0

Od malo pred Jesolom do Benetk

GOSPOD MOJEGA ŽIVLJENJA, NAJ OSTANEMDAN ZA DNEM PRED TEBOJ IZ OČI V OČI. VTEM SVETU, KI JE TVOJBOM OSTAL PRED TEBOJ SREDI NAPOROV, BOJA, SREDI NEMIRNE MNOŽICE IZ OČI V OČI. IN, KO BO MOJA NALOGA NA TEM SVETU KONČANA, SE BOM SAM IN MOLČE USTAVIL PRED TEBOJ-KRALJ KRALJEV,IZ OČI V OČI. (Ignacio Larranaga) Še malo,pa bomo imeli popoldansko-nočno romanje. Danes nas nas bo naš Mojzes (Igor) vodil naprej proti obljubljeni deželi, kjer se cedita med in mleko. Upam, da ne bomo hodili 40let in godrnjali in Igor rekel:Bog-zakaj si mi naložil to težko nalogo, vidiš, da se mi upirajo-kaj sem jih mar jaz rodil? Zvečer že vse spakiramo, zjutraj ob 7uri sv.maša, sv.evharistija nam da moč za dan, ki je pred nami. Po zajtrku “transfer”do Jesola, hodimo od 10.30, v cerkvi sv. Janeza krstnika je čudovit oltar Lurške votline z Marijo. Hodimo po poti GIRO LAGUNA najprej ob kanalu s sladko vodo, ki se kmalu prične mešati s slano iz morja. 30km želimo prehoditi do Benetk v nacionalnem parku v miru in tišini. No, ljudstvo malo godrnja, ampak ne preveč, pa tudi zlato tele še ne postavlja, ker je “Mojzes” vseskozi z njim. Ja, tukaj je sama ravnina, pa ne hodi na goro po zapovedi. Ker še ni mane iz neba, odpremo svoje malhice s hrano, potem moramo pa še “malo razkužiti”- Anči in Marina lepo skrbita za naše zdravje- Pa da vi vidite, kako hitro mine tiste pol ure počitka! V mestecu Cavallino (konjiček) je lepa cerkev-ANTICA CHIESA DI S.MARIA ELIZABETA. Zadnjih 10km hodimo po sprehajalni poti ob prometni cesti ob drevoredu mogočnih platan, ki dajejo v poletni vročini prijetno senco sprehajalcem. Ob 18uri se prižgejo luči javne razsvetljave, kako romantično smo danes hodili- najprej smo si odpočili oči z opazovanjem ptic, dihali zdrav zrak, hodili po mehki travnati poti ob vodi. Tudi sonček nas je pozdravil preden se je poljubil z morjem.Malo po 19uri se v pristanišču Punta Sabbioni vkrcamo na ladjico, ki nas odpelje v Benetke. Čeprav po Judovski zapovedi danes nebi smeli nositi s sabo postelje, smo natovorjeni s spalnimi vrečami in podlogami. Vsi z veseljem smrčimo v prijetno topli sobi samostana.

PODAJ MI ROKO, MOJ BRAT, SKUPAJ BOVA ZMOGLA. Darinka

Foto: Igor

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja