Camino

SVETI JAKOB STAREJŠI, apostol in mučenec
Jakob starejši je bil sin ribiča Zebedeja in Salome, Marijine sestre. Oba z bratom Janezom, poznejšim evangelistom sta živela kot ribiča v Galileji. Bila sta med prvimi Jezusovimi učenci. Peter, Jakob in Janez so bili z Jezusom na gori Tabor, spremljali so ga tudi v vrt na Oljski gori. Jakob je imel silovit karakter, Jezus mu je dal ime sin groma. Ta značajska poteza se ujema, ko se pojavi apostol Jakob na čelu krščanskih čet v bitki pri Claviu proti Muslimanom in postane s tem tudi zavetnik Španije. Lik svetega Jakoba na konju kot Matamoros, ubijalec Mavrov. Po Jezusovem Vnebohodu je Jakob še naprej oznanjeval evangelij. Po enem izročilu je šel v Španijo in tam pridigal. Na velikonočni praznik leta 44. ga je dal kralj Agripa I. zapreti in po njegovem ukazu so ga umorili z mečem. Jakob je bil prvi od dvanajstih Kristusovih apostolov, ki je pretrpel mučeniško smrt. Po izročilu sta dva njegova učenca prepeljala truplo v Španijo in ga tu pokopala. Nad kripto je bila postavljena mala kapelica. Po smrti sta bila oba učenca pokopana ob svojem učitelju. Za grobom se je sled izgubila vse do začetka 9.stol, ko je menih Pelayo opazil med leti 820 in 830 nenavadno svetlobo, ki je kazala na neobljuden kraj, blizu izliva reke Flavie, obenem je slišal glasbo skrivnostnega izvora. O odkritju je obvestil krajevnega škofa. Ob izkopu so odkrili grob in kapelico. To odkritje je mejnik, ki je vrezal globoke sledi v zgodovini, rodilo se je čaščenje apostola Jakoba in na njegov grob so pričeli romati iz vse Evrope in Goethe je stoletja kasneje dejal »Evropa je bila ustvarjena z romanjem v Santiago«.

Dejansko je bil »camino« steber, okoli katerega se je v srednjem veku povezovala in združevala vsa Evropa. V vodniku »Evropske poti v Kompostelo« (Francija 2002) so prikazane in opisane vse poti, ki so se v srednjem veku stekale v Komposteli iz Anglije, Francije, Nemčije, Portugalske, Nizozemske, Belgije, Skandinavskih držav, Danske, Poljske, Češke, Slovaške in Madžarske, kakor tudi iz Hrvaške preko Slovenije, Italije.
Kasneje so romanja v Kompostelo presahnila, razmak se je začel v drugi polovici 20. stoletja. Papež Janez Pavel II. je bil prvi papež, ki je romal v Kompostelo na grob apostola Jakoba starejšega. Prvič, leta 1982 je pozval Evropo, da odkrije svoje korenine in se vrne k njim. 1989 leta se je na papežev klic odzvalo več kot pol milijona mladih in romalo v Kompostelo. Leta 1985 je srednjeveško francosko romarsko pot, ki teče preko Roncesvallesa, Pamplone, Puente le Reine, Burgusa, Leona, Palas de Reya do Santiaga, Evropski svet imenoval za evropsko kulturno pot.

SLOVENSKA JAKOBOVA POT
»Tudi slovenska dežela tebe pozna Kompostela, priča popotnik naj ta, ki je na Kranjskem doma« je zapisal komposteljski romar, kranjskogorski župnik Jožef Lavtižar v Koledarju družbe sv. Mohorja leta 1909. O slovenskih srednjeveških romarjih poje slovenska ljudska pesem, o njih pišejo naši pisatelji in pesniki, Janez Jalen v Ovčarju Marku pa znani Prešernov verz »Mars’kteri romar gre v Rim, Kompostelje« pa spevoigra dr. Ivana Preglja »Komposteljski romarji«, ki jo je pater Hugolin Satner uglasbil v opero Tajda. Najimenitnejši med njimi pa je bil grof Urlich II. Celjski, ki je k sv. Jakobu starejšemu romal s šestdesetimi konjeniki. Španski arhivi hranijo zapis srečanja Urlicha II. s kastiljskim kraljem, leta 1430 na Tierra Campos. Na ta dogodek verjetno spominja vasica po imenu Galicija pri Celju.

Svojevrsten spomenik čaščenja svetega Jakoba in srednjeveških romanj iz naše dežele je 67 cerkva posvečenemu sv. Jakobu starejšemu. Društvo ima namen obnoviti romarske poti, ki so potekale preko Slovenije. Ena je potekala iz Zagreba po Dolenjski do Ljubljane in mimo Postojne do Trsta, druga pa iz Gradca preko Maribora in naše Koroške na avstrijsko Koroško in dalje po Kanalski dolini. V letošnjem letu, ko vstopa Slovenija v Evropsko zvezo bomo člani društva s prijatelji simbolično po stezah srednjeveške Jakobove poti stopili v Evropsko zvezo. Slovenskega ozemlja ne bodo več delile meje in pozdravljale nas bodo še cerkvice sv. Jakoba st., ki so jih zgradili naši predniki na našem etničnem ozemlju, kjer se je govoril in se še govori slovenski jezik. To je naša želja, da vsaj malo prispevamo k ustvarjanju skupnega slovenskega kulturnega in tudi gospodarskega prostora.
Posamezne etape slovenske Jakobove poti smo člani na mesečnih romanjih delno že prehodili, zdaj nas čaka povezava v celoto in izpeljava celotnega projekta. Če slikovito ponazorimo: Jakobova pot bo kot deblo drevesa z vejami in listjem, ki bo seglo v sleherno našo vas, na griče in holme, se vila po skritih dolinah in spoznavali bomo s pomočjo Jakobove poti našo zgodovino, kulturo, umetnost, ljudi in vse to počasi posredovali tudi romarjem in popotnikom iz drugih dežel.