Kako se je začelo?

objavljeno v: Zgodovina | 1

DRUŠTVO PRIJATELJEV POTI SVETEGA JAKOBA V SLOVENIJI

Družinski sprehodi, majski izleti, romanje v Sveto deželo, praznovanje ljubljanskega zavetnika svetega Jurija je stkalo prijateljstvo. Pri planinski maši na Kredarici se je po prijaznem povabilu dovškega župnika g. Franca Urbanije:« pa še prijatelje povabite«, rodila misel, da bi v avgustu skupaj romali k Mariji Snežni pod Triglav. Da se ne bi zgovarjali na kondicijo smo vsak mesec romali k svetnicam in svetnikom, v gore na njihov godovni dan. V januarju k sv. Neži na Kum, v februarju k sv. Valentinu na Limbarsko goro, na Krim in k sv. Jeri pod Krimom, na Oljsko goro… . V avgustu se je 16 močvirskih tulipanov (poimenovali smo se po zaščiteni roži Ljubljanskega barja, kjer sta doma duši prijateljevanja Marjeta in Metodij Rigler), povzpelo k maši na Kredarico in še na Triglav, trije prvič.

julij-08-054_m

Vmes je Marjeto prevzela tretja božja pot v srednjem veku, romanje k svetemu Jakobu Komposteljskemu v Španiji. Leta 1999, ko je bilo sveto Jakobovo leto sta se Marjeta in Metodij podala po poti, po kateri so stopali tudi naši predniki »daljno lepo Galicijo, notri k svetemu Jakobu«, kot poje slovenska ljudska pesem

Sveti Jakob, zavetnik romarjev in popotnikov, je postal njun zavetnik. Napisala in izdala sta knjigo z naslovom »Blagor vama, uboga reveža«, v kateri sta opisala doživetja na enaintridesetdnevnem peš romanju v Kompostelo, v želji, da bi vzpodbudila romanja v Kompostelo.
Po izdaji knjige sta s prijatelji ustanovila Društvo prijateljev poti svetega Jakoba v Sloveniji. Prve pristopne izjave so bile podpisane na vrhu naše domovine, na Triglavu.

Društvo je prostovoljno, nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki se združujejo zaradi:
– oživljanja tradicije srednjeveških slovenskih romanj v Kompostelo in
– romarskih poti k sv. Jakobu v Sloveniji in v tujini
– oživljanja ostalih romarskih poti v Sloveniji in tujini.

One Response

  1. Zelo me veseli, da sem vas odkrila! Želim si prehodit Jakobovo pot v naši prelepi deželi. Škoda, da ni več podatkov o sami poti, o prenočiščih, …

Komentiraj