Velikonočno voščilo

Dragi prijatelji Jakobove poti!

 

Stopili smo v zadnji postni teden in marsikateri med nami je v tem postnem času obračunaval s katero od svojih slabih navad.

Če nam je v veliki meri uspelo, se počutimo nekoliko lažji, boljši, primernejši za največji krščanski praznik in nenazadnje, za nebesa.

Naša postna pot je nekako na kraju, ki se na francoskem Caminu imenuje “Cruz de ferro”, Železni križ, kjer romarji blizu konca Camina simbolično odložijo kamne, svoja bremena, in je svetel cilj že na obzorju.

 

Obstaja zanimiva knjiga z naslovom Ker nihče ni popoln … Kako dobro je dovolj dobro?   Avtor se sprašuje o kriterijih, kaj in koliko dobrega je dovolj za prestop v nebesa. Malo hudomušno, a tudi resno ugotavlja, da vidik dobri ljudje gredo v nebesa v resnici  “ni pošten” – kajti to, kaj je dobro in kaj narobe, se v različnih religijah in kulturah razlikuje. Razlikuje se tudi v predstavah posameznika. Prav tako ni jasno, “kolikokrat naj bomo dobri, da zadošča.” Vsi se torej trudimo po svoje, ni pa merila in merilca, le usmeritve, kot je npr. deset zapovedi ali seznam stvari, ki jih je treba spoštovati in izpolnjevati.

 

Skozi knjigo se avtor počasi dokoplje do spoznanja, da ljudje poudarjamo poštenost predvsem takrat, ko naj bi bili drugi pošteni do nas in ne obratno.

Prava poštenost bi namreč zahtevala tudi, da sami umremo za svoje lastne grehe, ne pa, da je Bog poslal svojega Sina, da je umrl za naše grehe.

Tu se je poštenost končala, Bog pa nam je izkazal več od nje – izkazal nam je USMILJENJE. Usmiljenje je odgovor na vse dileme v knjigi.

 

Knjiga se zaključi z molitvijo:

“Nebeški Oče, hvala, ker nisi bil pošten.

Hvala, ker si bil namesto tega USMILJEN.

Verjamem, da bi me resnična poštenost

za vedno ločila od tebe, saj si vendar to zaslužim.

Hvala, da si poslal Jezusa,

da umre za moje grehe.

Zdaj verujem vanj,

zanašam se na svojega rešitelja.

Hvala, da si ga poslal, da umre namesto mene.”

 

Beseda evangelij pomeni “dobra novica”. Dobra novica velike noči je novica o usmiljenju in še več, o VSTAJENJU, ki ga bomo deležni. Kako dobro je to vedeti in tako velika novica si zasluži velik, največji praznik!

foto:foursquare.com

 

Naj bodo naši prazniki napolnjeni z notranjim mirom in zunanjim veseljem, kajti ljubljeni smo in varni,

JEZUS JE ZA NAS USMILJENO UMRL IN VELIČASTNO VSTAL.

 

ALELUJA, 

BLAGOSLOVLJENO VELIKO NOČ!

Z veselimi koraki na Žalostno goro, 3. 4. 2022

Z VESELIMI KORAKI NA ŽALOSTNO GORO

Tradicionalno društveno romanje prijateljev Jakobove poti z Rakovnika preko Ljubljanskega barja, hribčkov Svetega Lovrenca, Svete Ane nad Podpečjo in Svetega Jožefa na Žalostno goro nad Preserjem je bilo ravno primerno za postni čas. Zakaj? Ker smo 20 km odmerili s potrpežljivim, vedrimi koraki med neustavljivim rojevanjem narave. Ker smo po težko pričakovanem dežju v jasnem, prelepem dnevu spet videli sonce. Ker na tiho nedeljo nismo bili tiho, ampak smo si delili pogovore, misli, molitev in smeh. Prihajajo dnevi spomina na največji preobrat v zgodovini sveta, prihaja največji krščanski praznik, ko vsaka premagana težava, potrpežljivost in žrtev dobi smisel in pomen. Za nami je lep uvod v nov, predzadnji postni teden.

Marjetica Škrlec

Tradicionalno ena skupinica romarjev poroma iz Logatca. Letos smo romarske molitve  namenili našemu pokojnemu prijatelju Juretu, ki nas je lani in veliko let poprej pričakal na Verdu in naša romanja napolnjeval z njemu lastno in nalezljivo vedrino. Opravili smo popravni izpit lanskega romanja – in postanek na Verdu pri Tanji in Dragu podaljšali za sto procentov. Hvala dobri ljudje. Bog vam povrni!

Vedno je postno romanje nekaj posebnega. Srečamo se romarji iz Rakovnika, romarji iz Logatca, veliko pa je naših članov, ki se nam pridružijo pri križevem potu in sv. maši, kjer se v molitvi združimo z ostalimi romarji. Posebej se nas je dotaknil križev pot za Ukrajino, ki so ga vodili člani ŽPS Preserje in besede v pridigi g. Slavka Rebca, glavnega vikarja Koprske škofije: “Ko nas zagrne tema in ne vidimo rešitve, je tam z nami ON, ki s tiho prisotnostjo ali lahnim šepetom razprši temo, če se mu prepustimo.”