Mesec: junij 2022

DolenjaTrebuša – Šebrelje – Šebreljska planota – Divje babe – Reka, 18. 6. 2022

Kraji, kamor redko zaidemo, pa so tako lepi, da jih je vredno obiskat.

Ob cerkvi Sv. Jakoba v Dolenji Trebuši sta nas pričakali prijazni domačinki in nas pogostili s kavo, sokovi in piškoti.

Po prijetno senčni poti ob Idrijci smo se vzpenjali na Šebrelje. Na šebreljski planoti smo obiskali  cerkev sv. Jurija s poslikavami Toneta Kralja.  Na robu planote stoji tudi cerkev sv. Janeza, ki pa se trenutno obnavlja.

Marija in Marta sta nas popeljali še v rojstno hišo Otmarja Črnilogarja, duhovnika, prevajalca, profesorja latinščine in grščine, navdušenega planinca, tudi dolgoletnega predsednika Planisnkega društva Vipava.  S kavo, kruhom in soljo nas je postregla njuna teta in sestra g. Otmarja Črnilogarja.

Z roba planote se odpira prelep razgled daleč naokrog. Strmo navzdol smo se spustili proti Divljim babam z znamenito neandertalčevo piščalko in naprej v dolino proti Reki.

Silva Zimic

 

Fotografije: Silva Zimic, Danijel selčan

Romanje po zadnji poti blaženega Alojza Grozdeta z DPJPS  Dobrepolje, Kompolje, Struge, Ambrus, Velike Lese

Zvončki spet v mejah zvonijo

eden k drugemu se sklanja,

v vejah češnje in kostanja

ptički speve si drobijo,

fantje vriskajo na vasi:

tu so zdaj pomladni časi.

 

Kaj srce si mi vzdrhtelo,

kaj si v boli zajokalo,

česa si pričakovalo,

česa zase si hotelo?

Alojz Grozde

 

Grozdetova pomlad se že preveša v poletje. Cvetoči travniki, polja, gozdovi, češnje, opojno  dišeče lipe po obrobju  Dobrepoljske doline, ki jo obdajajo hribčki. Vzpon in spust v Ambrus, v dolino Krke do Velikih Les.

Postali smo v cerkviah sv. Vida v Kompolju. Pri Mariji smo si oddahnili in se okrepili. Po gozdni poti smo se podali proti Ambrusu. Sprejel nas je prijazni g. župnik pri sv. Jerneju v Ambrusu, kjer smo se poklonili Grozdetovim relikvijam, v bližnjem gostišču pa smo si pogasili  žejo.

Za konec nas je potroštal  sv. Jakob v Velikih Lesah.  Spremlajla nas je molitev v priprošnjo svetniškemu kandidatu, v zahvalo za njegovo življenje in zgled, pa tudi v druge dobre namene. Pričakovani kilometri so se raztegnili, naše poti razkropile,a na koncu smo se na avtobusu znova našli prav vsi. Hvala Mariji (tisti od štirih prisotnih, ki nas je z Mirom vodila) doživetij poln dan.   

Fotografije: Irena Nakič, Mojca Kozlevčar, Marija Erjavec