Oj, Triglav, moj dom, 14. in 15. 8. 2023

Triglav, najvišji vrh v državi, je v obdobju slovenskega razsvetljenstva postal navdih mnogim pesnikom, pisateljem, potopiscem, slikarjem in politikom ter simbol slovenstva. Od razvoja gorništva v 19. stoletju privablja v svoje pogorje številne obiskovalce. In privabil je tudi nas, Jakobove romarje.

Na Veliki Šmaren smo tja poromali že tradicionalno. Skupaj z drugimi romarji smo pri Mariji Snežni na Kredarici praznovali največji Marijin praznik. Istočasno pa smo se spomnili tudi na ta pomembni datum za naše društvo, saj so bile prve pristopne izjave podpisane ravno na Triglavu pred 23. leti.

Na pot smo krenili s Pokljuke, preko planine Konjščice, Jezerc in Studorskega prevala do Vodnikove koče, kjer smo imeli malo daljši postanek. Sledil je vzpon proti Kredarici in na tem delu poti smo se srečali tudi s prvimi klini in jeklenicami. Videli smo tudi veliko gorskega cvetja in bili navdušeni nad očnicami oz. planikami, ki so se sramežljivo skrivale za ruševjem. Rosa jih še vedno umiva, sedaj pa zanje vemo tudi mi in ne le orli. V Sloveniji je planika zavarovana in za njeno trganje je predvidena denarna kazen.

Po prihodu na Kredarico so sledile namestitev v koči in druge prostočasne aktivnosti, zvečer pa smo prisostvovali sv. maši pred kapelo Marije Snežne, ki sta jo darovala duhovnika Miro Šlibar in Egon Hriberšek, jezuit ter pri njej tudi sodelovali. Z molitvijo in prispevki smo se spomnili tudi na v nedavnih ujmah prizadete ljudi. Sledila je procesija z blagoslovom na vse štiri strani neba (varstvo pred kugo, lakoto, vojno, naglo in neprevideno smrtjo ter pred vsem hudim).

Stara modrost pravi, da glasba združuje ljudi in temu lahko res pritrdimo. Pred počitkom so nas v koči zabavali člani glasbene skupine Meh expres, zvoku harmonike pa smo pritegnili vsi v prostoru, vsak po svojih zmožnostih, tudi plesalo se je.

Zjutraj smo vstali zgodaj, pozdravil nas je prekrasen dan. Škoda bi ga bilo izpustiti, Triglav je vabil. Pot na vrh je dobro zavarovana, pretirane gneče ni bilo in kmalu smo bili na vrhu. Doživeli smo tudi bližnje srečanje z gamsi in res smo lahko občudovali božje stvarstvo v vsej njegovi lepoti. Na vrhu smo tudi zapeli pesem Mariji na čast.

Po spustu nazaj na Kredarico smo prisostvovali maši ob enajstih. Gospod Miro Šlibar vedno naredi lepo praznovanje in po slovesnem zaključku in skupni pesmi smo krenili v dolino in proti domu.

Vrnili smo se polni novih vtisov, ki jih pustijo ljudje, ki smo jih ob poti spoznali ali srečali, veselja, ker smo zmogli, čeprav je bilo naporno, a smo se vzpodbujali in si pomagali s humorjem, hvaležni za dva podarjena dneva, ki te napolnita z novo energijo in da smo se varno vrnili domov.

Domov se vedno radi vračamo, ravno tako tudi na Triglav in v zavetje k naši materi Mariji.

 

Andreja Grahek

Na povezavi https://www.youtube.com/watch?v=CZcARU-C2Bc si lahko ogledate filmček Iva Sakside o tem dogodku. Za spomin in skomine. 

Fotografije: Andreja Grahek, Irena Nakić, Matjaž Kosi, Bojan Kosi

Tiho, tiho čas beži… – 10-letnica blagoslovitve Poti Svetega Jakoba od Galicije do Ljubljane, 23. 7. 2023

Sveti Jakob starejši – Zabedejev sin je bil prvi Jezusov apostol, ki je na Velikonočno nedeljo leta 44 umrl mučeniške smrti za krščansko vero. Goduje 25. julija, njegov grob je v španskem mestu Santiago, častimo ga od 7.stoletja dalje.

Člani društva poti sv,Jakoba v Sloveniji smo že večkrat prehodili slovensko Pot svetega Jakoba, ki zariše križ od Slovenske vasi na meji s Hrvaško pri Zagrebu preko Ljubljane do Trsta ter od  Kobilja na meji z Madžarsko preko Ljubljane do Svetih Višarij. Kdor preroma to pot, lahko s “ponižnim ponosom” pove, da je preromal 800 km – toliko, kot je dolžina poti CAMINO FRANCES od Sant Jean pied de port do Santiaga, samo, da ima slovenska veliko več višinskih metrov. Obiščemo mnoge cerkvice na gričkih in hribčkih, kjer se poklonimo svetemu Jakobu in drugim svetnikom.

Na sončno nedeljo, 23. Julija, smo člani Društva prijateljev poti sv. Jakoba obiskali župnijo Galicija v Savinjski dolini, kjer so praznovali dvojni praznik. Njihova cerkev je posvečena svetemu Jakobu in njihov župnik JANKO CIGALE je pred 40-timi leti prišel past ovčice v te lepe kraje. Na tem delu Štajerske imenujejo ta dan LEPA NEDELJA, kar je resnično tudi bila.

Pred 10-timi leti smo tukaj otvorili in blagoslovili romarsko pot do Ljubljane. Tudi takrat je bila zelo lepa nedelja, maševal je tudi gospod mag. Bogdan Vidmar, tokrat pa je ob somaševanju domačega župnika Janka daroval sv. mašo naš duhovni vodja pater MIRAN ŽVANUT.

Pri doživetem bogoslužju smo pevcem na koru pomagali prepevati vsi prisotni. Pri prošnjah pa smo prosili tudi milosti, da se umirijo neurja, nevihte, požari, vojne, ki pustošijo po celem svetu – sveti Jakob – prosi tudi ti. Tudi sveti Krištof, ki goduje 24. julija bo dodal prošnje za umiritev katastrof na zemlji, samo ljudje moramo delati tako, da bomo vredni obljub Kristusovih.

Po sveti maši smo se družili pod kozolcem doplar, ki so ga uredili tudi za prenočišča romarjem, ki v vedno večjem številu hodijo po tej sveti poti. Člani krajevne skupnosti in kulturnega društva so pripravili okusno hrano, tudi z dobrim vincem smo nazdravili. Pevci so zopet združili glasove in dobra energija je kot molitev šla na vse štiri strani neba.

Spomnili smo se tudi pokojnega Metodija Riglerja, ki je ustanovil naše društvo. Brez njega in njegove soproge Marjete ne bi vedeli, da tudi v Sloveniji obstaja kraj Galicija, ne samo pokrajina v Španiji.

Hvala Vam, dragi prijatelji, bratje v Kristusu za čudovito doživet “trojni praznik”

Izidora D. Škamperle

Na praznovanju smo podelili 16 potrdil o opravljenem romanju po poteh svetga Jakoba v Sloveniji. Med prejemniki so bili trije tujci (IT, NL, CZ) – posamezniki, trije mladoletni romarji, dva, ki sta sta pretekla Gorenjsko vejo… Vsem iskrene čestitke. 

V župniji so doživeli neurje z vetrom in točo. Nekaj škode na objektih, tudi na cerkvah – recimo na cerkvi svete Kunigunde, so prizadevni domačini že sanirali, veliko je podrtih dreves in škode na polju in osatlih materialnih dobrinah.  

Fotografije: Igor Vidmar

Ovire na Poti svetega Jakoba

Podnebne katastrofe so letos dodobra zaobjele Slovenijo. Niso prizanesla niti naši poti. 

Zaradi ovir na poti, uničenih poti in oznak na poti, do nadaljnega odsvetujemo romanja po Prekmursko-Štajerski veji in Višarski poti – Gorenjski veji. 

Vsem, ki ste v nesrečah izgubili svojce, izrekamo iskreno sožalje. Iskreno sočustvujemo tudi z vsemi, ki so vas neurja kakorkoli prizadela. 

Foto: Zdenka Bergant

To je ostalo od mosta pri Vikrčah, ki je nedavno kot kulturni spomenik doživel korenito prenovo in čez katerega gre peš pot svetega Jakoba.