Nič, kar je velikega, ni nikoli doseženo brez truda.
Na velikonočni ponedeljek smo se zbrali v Pónikvah pri Veliki Dólini (dolenjska veja poti). Najprej je bila ob 11.00 sveta maša, ki jo je daroval domači župnik g. Ludvik Žagar. Po maši nas je nagovoril novi predsednik društva Matjaž Kosi. Zaslužnim in dolgotrajnim članom društva je v imenu Društva podelil plakete častnih članov, kot zahvalo za njihov nesebični prispevek k delu in razvoju društva. To so Marjeta Rigler, Barbara Kosi, Zdenko Jakop, Olga in Marjan Mali.
Nato smo se preselili ven, v lopo, kjer smo prisostvovali blagoslovu nove informativne table Poti svetega Jakoba v Sloveniji, ki od zdaj naprej visi na pročelju cerkve. Tudi skrinjica z žigom se sedaj nahaja znotraj lope, pod streho, kjer je romarjem vedno na voljo.
Velika zahvala vsem, ki so sodelovali pri izvedbi zamisli o informativni tabli, od prve ideje, priprave podatkov in slikovnega materiala, pri prevajanju, pri sodelovanju z župnikom, če lahko in kje naj tabla stoji, pri njenem oblikovanju, izdelavi in pritrditvi na cerkev.
Bog vam povrni!
Sledilo je sproščeno druženje, klepet in spoznavanje drugih članov društva in domačinov, ki so se nam pridružili. Lepo je bilo spet srečati dobrotnika Bercetova iz sosednje vasi Brezje, ki so ključarji, in vedno pripravljeni pomagati romarjem na poti.
Tako smo sklenili prvi, uradni del dneva.
Sledil je premik do Kostanjevice na Krki, gori doli in naokoli.
Tam smo se najprej srečali z našima vodičema po Krakovskem gozdu in se nato skupaj odpravili mimo Leničeveva doma, ki ga veliko romarjev pozna kot točko prenočevanja, globlje v Krakovski gozd /pragozd.
Krakovski gozd je največji nižinski gozd v Sloveniji in mokrišče, ki ga poplavlja reka Krka. Obsega 2400 ha.
Z močvirjema Trstenik in Valenčevka je edini ohranjeni sklenjeni poplavni gozd v Sloveniji. V njem prevladujejo hrast dob, uspevata pa tudi črna jelša ter beli gaber.
V njem uspeva tudi veliko cvetlic, med drugim smo videli kalužnice, divji irisi pa se še pripravljajo na cvetenje. Čas močvirskih tulipanov je že minil.
V Krakovskem gozdu živi tudi raznovrstna živalska družba, od dvoživk, ptic in divjadi, nekatere med njimi so ogrožene in zato zaščitene.
Prvotni plan, da prehodimo Resslovo pot, sta vodiča malo prilagodila (skrajšala) glede na razmere v gozdu, saj je v njem veliko vode in je ponekod težje prehoden. Vseeno pa smo videli in tudi izvedeli veliko, saj sta vodiča po poklicu gozdarja, eden pa je bil nekoč tudi župan Kostanjevice.
Resslova pot je poimenovana po Josefu Ludvíku Františku Resslu, češko-nemškem gozdnem čuvaju in izumitelju ladijskega vijaka (propelerja), ki je do leta 1821 služboval v Kostanjevici na Krki. Njegovo delo v Krakovskem gozdu je še vidno. V tem času je na Krki prvič preizkusil ladijski vijak na ladijskem modelu, ki ga je patentiral kasneje, ko je služboval v Trstu.
Nato smo zaokrožili še lep sprehod po Kostanjevici. Ogledali smo si največji stenski mozaik v Sloveniji (8 x 23m), ki krasi fasado telovadnice osnovne šole. Prikazuje hrvaško-slovenski kmečki upor leta 1573, pod njim je napis z verzi Alojza Gradnika: »Ničesar tu ne bodo vzela leta, ki v sina prelije z grenko se krvjo očeta.«
Avtorja mozaika iz leta1982 sta slikar Ivan Seljak-Čopič in mozaičar Alfio Tambosso-Ultra.
Sledil je sprehod po otoku, do cerkve sv. Jakoba, ki je bila odprta in smo si jo z veseljem ogledali.
Obiskali smo še grob naše članice Cilke Smolič, v spomin in tiho zahvalo za njeno nesebično razdajanje in pripravljenost.
Dan smo zaključili pred galerijo Božidarja Jakca, v senci Forma Vive in s pogledom na cerkvico na Malih Vodenicah. Použili smo še nekaj dobrot in se okrepčali pred odhodom domov. Za slovo smo še zapeli in si zaželeli skorajšnje snidenje.
Besedilo: Andreja Grahek, slike: Andreja Grahek, Irena Nakić
