Svetoletni romarji na Sveto Goro, 10. maja 2025

Ob predstavitvi novega zemljevida svetoletnih cerkva (Zemljevid svetoletnih cerkva) je Škofija Koper v sodelovanju z jakobovimi romarji pripravila  peš romanje, ki povezuje dve stvetoletni cerkvi:  konkatedralo Kristusa Odrešenika v Novi Gorici do baziliko Svetogorske Kraljice  na Sveti Gori. Tu je na mestu prikazanja Device Marije pastirici Urški postavljena mogočna cerkev s prelepim razgledom od morja do gora, po Sloveniji in Furlaniji.

O začetkih romarske božje poti govori latinski napis iz 17. stoletja na podstavku Marijinega kipa z Detetom v naročju v kapeli prikazanja: »Tako se je Marija na gori Skalnici, sedaj pa se imenuje Sveta Gora, prikazala leta 1539 Uršuli Ferligojnici in ji naročila: Povej ljudstvu, naj mi tukaj postavi hišo in me prosi milosti.«

 Zbralo se je nekaj več kot dvajste romarjev, ki se nam je v Grgarju priključila še skoraj desetina. Med nami je bila skupinica italijanskih jakobovih romarjev iz sosednje Furlanije in novinarka Radia Ognjišče s. Meta Potočnik, ki je poskrbela za prispevek o romarskem dnevu za radio.  Na začetku je pozdravil, predsatvil svetišče in blagoslovil romarje  škofov vikar za Evropsko prestolnico kulture g. Bogdan Vidmar.  Vodnik Ivo je izbral prijetno gozdno stezo, ki je romarje od konkatedrale pretežno po gozni stezi najprej popeljala proti gostišču na Kekcu, priljubljeni izletniški točki novogoričanov, pod Kekcem skrenila na stezo pod Škabrijelom proti Borojevičevemu spomeniku blizu krožišča pod Sveto Goro in po stezi v Grgar. Tu smo si romarji ogledali grob vidkinje Urše Ferligoj s čudovitim mozaikom in župnijsko cerkev sv. Martina. Zapeli smo marijino pesem in prisluhnili predstavitvi Urškine poti ter se malce okrepčali.

Romanje se je nadaljevalo po Urškini poti  mimo kapelice, ki stoji na mestu rojstne hiše Urške Ferligoj. Čez kak teden jo bo krasilo obilje cvetov prelepih dehtečih vrtnic. Na poti smo prečkali potok, hudournik in ponikalnico Slatna. V zgornjem delu pri mostu prav prijetno šumlja, ko se prek skal pretaka v dolino.  

Na poti smo opazili tudi obvestilne table za Borovo pot. Pesnik je bil kot Vladimir Pavšič rojen v Grgarju.

Ob 13.30  ali malce pozneje, da se se nam pridružili  še kolesarski romarji, ki so povezovali drugi dve svetoletni cerkvi v Koprski škofiji (Koper in Log pri Vipavi) s Sveto Goro, smo se združili pri sv. maši.  Maševal je škofov vikar za pastoralo, Ervin Mozetič in v pridigi govoril o upanju, ki nas končno pripelje do našega zemeljskega cilja in nas rojeva v presežno. S Božena Kutnar, narodna delegatka ob jubilejnem letu je vse prisotne nagovorila, zemljevid svetoletnik cerkva pa je predstavil eden od avtorjev Blaž Lesnik.

Po sv. maši smo naše srečanje sklenili z bratskim druženjem.

Hvala dragi prijatelji za vso pomoč pri organizaciji in izvedbi.

Eva

Fotografije: Nadja Premrl, Eva

AVSTRIJSKA SKUPINA NA POTI SV. JAKOBA

Od 30. aprila do 4. maja 2025 je po primorski veji poti sv. Jakoba romala skupina avstrijskih romarjev. Že vrsto let prihajajo k nam in romajo po vseh vejah, vodi pa jih vedno nasmejana Lidija Vindis-Roesler. Z romanjem so začeli v naši romarski pisarni in v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani, kjer jih je pozdravil p. Tomaž Mikuš, župnijski upravitelj. Na Vrhniki jih je pozdravila Andreja Grahek, kot vsako leto pa jih je na celotni poti spremljal Bojan Kosi.

Veseli nas, da lahko našo pot predstavimo tudi tujim romarjem in da sodelujemo preko meja.  Naj se širi dober glas!

 

Po Poti ljubezni in na Svete Gore

Lepo povabljeni na romanje po poti ljubezni.

10. maja 2025

ODHOD: Ljubljana, Rakovnik ob 7.00 – organiziran prevoz.

POTEK POTI: Krožna pot nas bo peljala iz Bistrice ob Sotli po lepih kotičkih Kozjanskega parka vse do Bizeljskega.  Posebna postaja bo romarska božja pot na Svetih Gorah

Svete gore (527 mnm) so hrib z arheološkim najdiščem in znano marijansko romarsko središče nad Bistrico ob Sotli, del vasi Zagaj. Čeprav ime namiguje na več vrhov, gre samo za en vrh, ki nosi tako ime zaradi več svetišč. Veljajo za največjo kulturno znamenitost Občine Bistrica ob Sotli. Pisatelj Davorin Petančič jih je opisal v povesti Svete gore (1936).

Romarski kraj sestoji iz osrednje Marijine cerkve in štirih kapel, ki stojijo tik ob njej, zaradi česar so znane kot kraj z največ svetišči na enem kraju v Sloveniji. Dve od kapel, kapeli sv. Jurija in sv. Martina, po navedbah umetnostnega zgodovinarja Ivana Stoparja veljata za najstarejši ohranjeni stavbi v Sloveniji, saj datirata v 9. ali 10. stoletje. K ostalim objektom romarskega svetišča spadajo še mežnarija in pred njo kapelica – ta se nahajata na sedlu hriba, od koder se proti vrhu vzpne asfaltirana pot s križevim potom ob njej. 400 metrov pod sedlom se v gozdu nahaja še tako imenovana Božja noga, to je zidano znamenje sv. Križa z izvirom vode.

Pot je primerna za vse, dolga približno 20 km, dobrih 200 m višinske razlike. 

POVRATEK:    Do 19. ure. 

STROŠKI: Stroški prevoza glede na število prijavljenih.

Vstopnina za  za Bizeljski grad (ogled nekaj sob, kapele, vinske kleti) je 2 €.

HRANA: Hrana in pijača iz nahrbtnika. 

PRIJAVE:  Vpišite se v obrazec na povezavi   PRIJAVA

 

 V primeru slabega vremena romanje odpade.

Hodili bomo v skupini. Pohod poteka na lastno odgovornost in z vremenu primerno pohodniško opremo.

Pohod treh src Radenci

Vabljeni v Radence na pohod treh src, ki je del dogodka Maraton treh src.

Zbor v parku, 17. maja, kjer bo ob 8. uri tudi štart.

Več pa na povezavi spodaj:

V EMAVS, iz Grosupljega do Višnje Gore

Na sončen in vroč velikonočni ponedeljek se nas je v Grosupljem zbralo 15 “jakobčkov” in še en kuža, od koder nas je po krasni poti, s polno lepih doživetij vodila Jakobova romarka Marija Likovič. V grosupeljski cerkvi Sv. Mihaela smo dobili romarski blagoslov tamkajšnjega kaplana, nato pa smo šli skozi vas Peč najprej do Police, do cerkve sv. Jakoba. Tam je potekal blagoslov traktorjev, ki ga je vodil župnik Martin Golob. Še nas, ki smo prišli za traktorji, je hudomušno poškropil. Po blagoslovu smo šli v cerkev, kjer smo izvedeli novico o smrti papeža Frančiška. Zmolili smo za njegovo dušo in zapeli.

Pot smo kasneje nadaljevali proti najvišji vasici romanja, Blečjem vrhu. S poti se nam je ponujal lep pogled na vasico Polica, kjer smo ta dan doživeli toliko lepega, zabavnega, pa tudi žalostnega. Na Blečjem vrhu smo si ogledali cerkev Sv. Benedikta, ki je poznoromanska cerkev iz 13. Stoletja in ki je v 18. stoletju dobila elemente baroka. Videli smo tudi zaklad te cerkve  – starinsko ragljo, glasbilo velikonočnega tridnevja.

Na Blečjem vrhu smo se pri hiški Likovičevih okrepčali in bili deležni njihovega gostoljubja (vodnice Marije in njenega moža). Hvala. Za hiško pa stoji lepa družinska kapela.

Vračanje v dolino je potekalo večino časa po prelepi gozdni poti ob potoku Višnjica. Videli smo njena dva lepa slapova. Do njiju smo naredili nekaj korakov z naše poti v dolino. Del poti smo prehodili po isti trasi kot jo ima tudi “Pot dveh slapov” oz. v obratni smeri kot poteka pot sv. Jakoba.

Višnjica nas je pripeljala v idilično dolino, v kateri je vasica Dedni dol. Od daleč smo opazili romarsko cerkev Žalostne Matere Božje (s postajami križevega pota), katere izvor sega v 15. stoletje.

Zadnji del poti (2-3 km) do Višnje Gore smo hodili po asfaltu. Od tam smo se z vlakom vrnili domov.

Prelepa narava, prijetna družba, čudovito vreme, “obisk” treh cerkva in dan je bil izpolnjen ter notranje bogat.  Hvaležni za to bogato “pot v Emavs”.

Tehnični podatek o poti: 16 km, okoli 300 vm.