ZAHVALNO ROMANJE NA BREZJE, 30. december 2025

Tudi letos, v svetem letu in letu praznovanj našega društva, smo ob koncu leta, kot je sedaj to že tradicija, poromali na Brezje, da smo se zahvalili drug drugemu, Mariji in Bogu za vse prejeto v tem letu.

Večina romarjev je prišla na Brezje peš, več kot 60, nekateri pa so se pridružili neposredno na Brezjah. Pri sv. maši se nas je zbralo 100.

Najbolj vztrajni peš romarji so krenili še v mraku iz Vodic, ostali so se jim pridružili v Kranju ali Naklu.  

Po maši smo se zbrali v piceriji Moby Dick (Črnivec), kjer je potekala podelitev potrdil za prehojene poti sv. Jakoba v Sloveniji. Potrdila smo podelili 74. romarjem, nekateri od njih so prehodili več kot eno vejo poti sv. Jakoba. Iskrene čestitke vsem!

Peš romarji pa so prejeli še potrdilo Romar upanja, ki ga je v svetem letu izdajal Romarski urad na Brezjah.

Po podelitvi je sledilo družabno srečanje ob hrani in pijači.

___________________________

Še nagovor predsednice:

Pozdravljeni,

Vsako leto se mi hitreje obrne. 

Ne vem, kako gre vam, ampak zadnje čase se mi dozdeva, da ko pride novo leto, rečem 1 2 3 in je že poletje, potem se še 3x obrnem in že so tu advent, praznovanja, pričakovanje, božični prazniki, … in spet konec leta.

Običajno je to čas, ko pregledamo minulo leto, pod njim potegnemo črto. Kaj smo naredili, ali smo uresničili svoje cilje, ali smo se izboljšali? Vsaj malo? Vsaj na kakšnem področju?

Hkrati pa je to tudi priložnost, da se zahvalimo za vse prejete milosti, darove in tudi tegobe, saj preko njih napredujemo. 

Hvala. 

Hvala vam za to priložnost in čast, da lahko kot predsednica društva kaj naredim in prispevam. 

Hvala UO za vse sodelovanje v teku leta, letos ga je bilo res veliko.

Hvala vsem dežurnim v romarski pisarni, da kot prostovoljci pomagate romarjem in pohodnikom, jih usmerjate in z njimi delite svoje izkušnje.

Hvala vsem označevalcem in vzdrževalcem naše poti. Po vaši zaslugi gredo lahko romarji na pot brez skrbi, da bi se izgubili.

Hvala vsem, ki ste vodili naša romanja tako doma kot v tujini.

Hvala vsem v molitveni navezi, da redno molite za nas, za prijatelje, sosede, sodelavce, po posebnih namenih.

Hvala vsem donatorjem in podpornikom, z darovanimi sredstvi bomo ravnali preudarno.

Hvala vsem, ki pomagate romarjem na poti, bodisi s prenočišci, prevozi ali hrano.

In vsem, ki po slovenski poti romate, hodite. S tem pot ostaja živa.

Hvala še enkrat vsem, ki ste prispevali svoje zgodbe, fotografije ali likovna dela za knjigo Moja pot. Sedaj je na voljo tudi že v nekaterih knjižnicah, prebrala jo je tudi priznana slovenska pisateljica in jo na spletni bralni platformi Goodreads ocenila s petico ter povabila tudi ostale k branju.

Vsem vam, ki ste preko celega leta in tudi danes prišli, hvala, ker brez vas ne bi bilo tako lepo. Hvala, ker sooblikujete naša druženja s petjem, dobro voljo ali sladkimi dobrotami.

Hvala patru Marjanu Kokalju za darovano mašo.

Hvala za življenje, primerno vreme, za zdravje, za službo, za topel dom, za prijatelje, hobije, ….

Za veliko stvari smo lahko hvaležni, a običajno smo samo za tiste dobre.

A včasih smo lahko hvaležni tudi za kaj neprijetnega, saj je velikokrat to samo uvod v nekaj novega ali boljšega. A na koncu je vedno vse prav in tako, kot mora biti. 

Jakobčki prihajamo od vsepovsod in se vsi niti ne poznamo. Ali pa se poznamo bolj površno. A lahko se spoznamo …

Za to so naša srečanja in romanja, kot je tudi to danes, idealna priložnost. 

Zato velika hvala tudi vsem vam, ki ste prispevali predloge za romanja in druge aktivnosti za leto 2026 in naprej.

Hvala vam, da ste pripravljeni del svojega časa in znanja dati na voljo nam vsem. Da se srečamo, spoznamo med sabo in da nas hkrati spoznajo v krajih, kjer nas še ne. In da ljudi popeljete po poti sv. Jakoba in jo s tem delate še bolj prepoznavno.

Torej, program romanj za naslednje leto je poznan.

Že tradicionalno romamo na novega leta dan na Kurešček, ob 12. se dobimo v Želimljah pri gasilskem domu, gremo z lastnimi prevozi. Če kdo potrebuje prevoz nazaj v dolino, naj kontaktira Matjaža.

Prav tako že tradicionalno pa se bomo pridružili Otmarjevemu pohodu 10. januarja. Podrobnejše obvestilo o poteku pohoda še prejmete.

Ostalo bo objavljeno na naši spletni strani po novem letu. Obvestila pa boste sproti dobivali tudi po e-pošti.

Prenašam vam še pozdrav Zdenka Jakopa: Prijetno, duhovno poglobljeno romanje zelim vsem, ki ste se danes podali na pot k Mariji. V duhu sem z vami.

In pa prošnjo naše soromarke Mimi, da se je spomnimo v svojih molitvah, da ozdravi.

Zdaj pa vas, po blagoslovu, vabim, da naredimo v tišini skupno fotografijo za spomin tu spredaj v cerkvi.

Potem pa povabljeni v picerijo Moby Dick na podelitev potrdil o prehojeni poti sv. Jakoba in na krajše druženje. Da veselo zakorakamo v novo leto 2026. Naj bo zdravo in srečno!

Ultreia et suseia!

Andreja Grahek

 

ADVENT V ROMARSKI PISARNI, 17. december 2025

Predpraznično srečanje prijateljev poti sv. Jakoba

Advent je čas pričakovanja. Tokrat nismo romali ali hodili. Zbrali smo se v romarski pisarni (Levstikov trg 2; Ljubljana), kjer smo se ob domačih sladkih dobrotah in zimskih napitkih sproščeno družili, poklepetali, delili svoje izkušnje, znanja in ideje za nova pohajanja v naslednjem letu. Veliko poti nas čaka, da jih prehodimo!

V romarski pisarni je bila ob tej priložnosti predstavljaena nova pridobitev – zemljevid s prikazom lokacij cerkva po Sloveniji.

SLOVENSKI KNJIŽNI SEJEM, 29. november 2025

Na Gospodarskem razstavišču je od 24. do 30. novembra potekal 41. slovenski knjižni sejem s sloganom Branje je potovanje.

V sklopu prireditev na sejmu je sodelovalo tudi naše društvo, 29. novembra, na okrogli mizi z naslovom Nebeška pot ali kako romamo Slovenci. Okroglo mizo je organizirala Založba Ognjijšče ob izdaji knjige Žarka Mlekuža Nebeška pot (Cammino Celeste). Okroglo mizo je moderiral Blaž Lesnik, ostali sodelujoči pa so bili Žarko Mlekuž, Nace Novak in naša predsednica Andreja Grahek.

Sproščen pogovor se je sukal okoli Nebeške poti, ki so jo vsi sodelujoči že prehodili, okoli Poti sv. Jakoba ter Goriškega Camina.

To je bila priložnost, da ostalim sodelujočim in poslušalcem predstavimo našo Pot, njen status in načrte za naprej.

Slovenci radi romamo, romamo sami ali v skupini, doma in v tujini, na krajše razdalje ali po zelo dolgih poteh. Naša romarska zgodovina sega daleč nazaj in tudi za njeno prihodnost se nam ni treba bati. Romar hvaležno sprejme, turist zahteva – tudi okoli te izjave je tekla debata in odprla različne vidike peš hoje ali romanja.

Veseli smo velikega obiska Pogovorne postaje in vaše podpore ter sodelovanja. Dogodek je res lepo uspel, v veliko zadovoljstvo vseh udeležencev in predvsem Založbe Ognjišče.

Za zdravo pamet, Nova Gorica, 22. novembra 2025

Na blagoslov križa in ikone sv. Katarine smo se podali v soboto, 22. 11.. Odločili smo se, da bomo na prireditev poromali peš.

Pot smo začeli v pri samostanu na Kostanjevici ali na Kapeli, kot ji pravijo domačini. Na hribu, ki je bil v preteklost znan po kostanjih, danes raste le en kostanj. Neporušeni del cerkve je najstarejši del Nove Gorice. Samostanski kompleks je najbolj obiskana turistična točka v Novi Gorici.

S ploščadi pred samostanom smo si ogledali panoramo: Goriški grad, semenišče, Vrtojbo,  Miren, obsežno pogorišče na kraškem hribovju,  park eksot Rafut z vilo v neoislamskem slogu, del posestva komune Srečanje.

Ogled smo nadajevali  v cerkvi Marijinega oznanjenja (Kostanjeviške Kraljice), ki je preživela burne čase. A obnove so ji  vrnile nekaj prvotnega sijaja. Bogastvo štukatur in poslikav v prezbiteriju kaže na njen začetni sijaj.  Med  prvo svetovno vojno je bila skoraj porušena (najmanj prezbiterij in korna ograja), obnovili so jo italijanski frančiškani.  Iz prvotne cerkve se je ohranil tudi tlak, ki je zgovoren pomnik preživelih časov.

Grobnica Burbonov je umeščena pod prezbiterij. V njej počiva zadnji francoski krlj Karel X in člani njegove družine. Umrl je med begunstvom po prihodu v Gorico. Želel si je biti pokopan na Kostanjevici. Tudi marmorni sarkofagi, narejeni  iz nabrežinskega in istrskega marmorja, so morali v begunstvo (na Dunaj) v času, ko je bila cerkev porušena.

Samostanska knjižnica  je poimenovana po Stanislavu Škrabcu, frančiškanskemu patru, jezikoslovcu, začetniku glasoslovlja in uredniku Cvetja iz vrtov sv. Frančiška (skoraj 40 let). Hrani več kot 16000 knjižnih enot, od katerih je skoraj tretjina v nemškem jeziku, sicer pa hrani knjige v 25 jezikih. Slovenskih je dobrih tisoč.  Najstarejša je 550 let stara inkunabula, najznamenitejša pa Zimske urice Adama Bohoriča z lastnoročnim podpisom avtorja.

Rožni vrt je zasajen z vrtnicami burbonkami, ki jih odlikuje rožna barva. Kljub pozni jeseni nas je razveselil pozni cvet.

Romanje smo nadaljevali peš proti Trgu Evrope, nastalemu v čast Evropske prestolnice kulture (EPK). S pobočja pod samostanom je lepo videti Erjavčevo ulico, nekdaj pokopališko cesto, ki je hkrati aleja zaslužnih mož (in Ljubke Šorli, pesnice in organistke, edine ženske v aleji). Trg je nova turistična točka v Novi Gorici, ki ni le mesto vrtnic in mladosti ampak tudi pravi botanični vrt.  Po popisu je v mestu zasajenih 136 različnih drevesnih vrst in nekaj lepih drevoredov. Do leta 1971 je bilo ozelenjevanje mesta  ljubiteljsko delo, od tedaj dalje za to skrbijo usposobljeni krajinarji. Mesto je z EPK pridobilo tudi nekaj novih muzejskih zbirk, številne prireditve in komaj verjetno, a resnično – samostanu na Kostanjevici EPK ni dodelil nobene javne prireditve, namenil jim je sodobni smerokaz v centru mesta. A število obiskovalcev se je letos podvojilo – glede na lansko leto.

Prečkali smo Solkan (omenjen prvič leta 1001) in zagrizli v hrib sv. Katarine. S poti se nam je odprl prelep pogled na Novo Gorico še iz druge strani.   

Cilj romanja je bil blagoslovitev križa in ikone sv. Katrine na mestu, kjer je pod vrhom vzpetine stala cerkev sv. Katarine Sinajske. Leta 1959 so oblasti dokončno odstranile ruševine cerkve, ki naj bi kvarile podobo mesta, kljub temu, da jo je bila župnija pripravljena obnoviti. Ime vzpetine je iz Svete Katarine prevzelo ime Kekec (po imenu gostišča nad ruševinami). Tu so se nam pridružili še drugi jakobovi romarji. Priložnostna akademija, blagoslov križa, ikone in sveta maša so predstavljali vrhunec dneva. In hkrati preizkus romarskega duha, ki je stoje in spoštljivo zdržal v mrazu in vetru, premražen, a bogatejši.  Med pridigo smo slišali, da je sv. Katarina med drugim priprošnjica za zdravo pamet. Kot žebljiček na glaviček aktualnim razmeram.

Nekateri smo romanje zaključili v konkatedrali v Novi Gorici ob simbolnem križu in oljenki iz Solkana. 

Radovednost si lahko potešite še z ogledom:

Akademija, blagoslov križa in ikone, sv. maša 

Samostan Kostanjevica 

Nekdanje goriško pokopališče 

Gozd v mestu 

                              

PRAZNOVANJE 25-LETNICE DRUŠTVA, 20. september 2025

»Za prijatelje si je treba čas vzet’, se poveselit’ in kdaj znat’ potrpet’.«

In v soboto, 20. septembra, smo si Jakobovi romarji in naši prijatelji vzeli čas, da se poveselimo, saj, kot pravi slovenski pregovor »Izgubljen je dan, ko se nismo veselili.« Praznovali smo 25-letnico delovanja našega društva, srebrni jubilej.

Zbrali smo se že zjutraj, ob 8.45 v Domžalah, v cerkvi Marije Vnebovzete na Goričici (Tabor). Domači župnik Klemen Svetelj nas je pozdravil in nam podelil blagoslov. Sledila je manjša pogostitev s kavo in pecivom, nato pa smo peš krenili po poti, večinoma ob Kamniški Bistrici, proti Šentjakobu.

V Šentjakobu, v cerkvi sv. Jakoba, je bilo že vse pripravljeno in lepo okrašeno za slavnostno akademijo s kulturnim programom, ki se je začela ob 12. uri.

Orgle so svečano zaigrale, sledila sta dva nagovora, sedanje predsednice Andreje Grahek in Marjete Rigler, ki je pred 25. leti skupaj s svojim možem Metodijem ustanovila DPPSJS. V okviru slavnostne akademije sta bili predstavljeni dve publikaciji, ki sta izšli ob tej priložnosti: Zbornik, kot pregled dela in razvoja DPPSJS skozi 25 let in knjiga Moja pot, zbirka romarskih zgodb in razmišljanj, ki je nastala na podlagi povabila z ustvarjalnim natečajem. Petra Nastran in Marja Benedejčič sta svoje prispevke predstavili sami, za dva avtorja so to storili drugi bralci. Brana besedila, med njimi pesmi Toneta Pavčka in Janeza Medveška, sta popestrila petje baritonista Bogdana Magistra in orglice Zdenke Bergant. Zaključek pa je bil spet svečan, z mogočno melodijo orgel, ki jo je izvabljal Tine Likovič, in ki so nas tako že počasi pripravljale na začetek sv. maše, ki je sledil.

Sv. mašo je daroval nadškof msgr. dr. Marjan Turnšek, somaševal je domači župnik Matej Užmah. Prisotni smo sodelovali pri maši s petjem in branjem berila, prošenj, … Sv. mašo sta zaznamovala nagovor nadškofa, z maskoto svetega leta, Lučko, in njegova pridiga, ki je govorila o hoji.

Za zaključek uradnega dela praznovanja nam je domači župnik v Šentjakobu, Matej Užmah, predstavil domačo župnijo, cerkev sv. Jakoba in Plečnikova dela v njej.

Prisotni so lahko prisluhnili tudi voščilom in nagovorom, ki jih je DPPSJS ob svoji obletnici prejelo od Slovenske škofovske konference, prijateljskega romarskega društva Šmar in svojega duhovnega vodje p. Mirana Žvanuta.

Po skupnem fotografiranju smo se premaknili ven, na prostor pod cerkvijo, Pod Skal’co, kjer smo si, po tem, ko smo si že nahranili duše, nahranili še naše telo. Lepo vreme nam je omogočalo druženje brez ovir, v sproščenem klepetu in tudi zapeli smo.

V priprave in izvedbo praznovanja so bili vključeni člani DPPSJS s svojimi družinskimi člani in prijatelji, hvala vsem, ki ste s svojim delom in znanjem, in časom, ki ste ga v ta namen porabili, pripomogli, da smo res imeli lep praznik, ki si ga bomo zapomnili.

Na povezavi spodaj si lahko pogledate filmski prispevek o praznovanju, spodaj pa je še galerija slik, za lep spomin.

Društvo prijateljev poti sv. Jakoba, vse najboljše za srebrno obletnico!

In srečno še naprej!

Buen Camino!