Člani Društva prijateljev poti sv. Jakoba smo se odzvali vabilu Prosvetnega društva Sotočje iz Škofje Loke in sodelovali na prireditvi o romarstvu med Slovenci, ki je bila organizirana ob Dnevih evropske kulturne dediščine. Namen dogodka je bil oživljanje tradicije romanja med Slovenci, spoznavanje in povezovanje društev s podobnimi interesi ter odkriti možnosti za sodelovanje v prihodnosti.
V petek, 27.9.2024 je bilo organizirano romanje od Sv. Jakoba v Ljubljani do Sv. Jakoba v Stanežičah. Skupaj je poromalo 7 članov društva Sotočje, od tega trije otroci iste družine stari pod 10 let in dve romarki DPPSJ.
Pred začetkom romanja je molitev pri Sv. Jakobu v Ljubljani vodil predsednik društva Sotočje Martin Krajnik. Pri Koseškem bajerju smo se malo okrepčali, najmlajši član pa je malo tekal naokrog, da mu ne bi otrpnile noge zaradi nošnje na hrbtih njegovih staršev.
Že v mraku smo prišli na hrib nad Pržanom. Vsi smo bili soglasni, da pot nadaljujemo z lučkami do cerkve Sv. Jakoba v Stanežičah. Matjaž Kosi, predsednik DPPSJ, nas je tam pričakal in s seboj prinesel romarske listine, da jih bodo lahko člani društva Sotočje napolnili z žigi ob poti. Kljub pozni uri smo se tam zadržali kot stari znanci.
Naslednji dan, v soboto, 28.9., ob 7. uri zjutraj, se je romanje nadaljevalo in sicer iz Stanežič do Škofje Loke. Slabša vremenska napoved je nekaj romarjev prestrašila in tako smo se zbrali samo trije. Po jutranji molitvi v cerkvi sv. Jakoba smo odšli.
Prvi večji postanek smo imeli pri cerkvi sv. Jakoba na Petelincu, kjer nas je pričakala ga. Zdenka s svojim možem. Cerkev sta lepo pripravila na naš obisk, nam razložila njeno zgodovino in posebnosti. Posebej čustveno pa je postalo, ko nam je na orglice zaigrala Ave Mario. Po okrepčilu smo se podali naprej do Sv. Jakoba nad Katarino. Tudi tam je bila cerkev je odprta, saj so jo krasili za sv. mašo naslednji dan.
Sledil je spust po poti sv. Jakoba in nato vzpon na Osolnik, do cerkvice sv. Mohorja in Fortunata, od koder smo imeli lepe razglede nazaj, na že prehojeno pot in cerkvice na hribčkih. Hodili smo po novo trasirani poti, saj je prejšnja varianta poti zaradi lanskoletnih vremenskih ujm neprehodna.
Nekaj kasneje, na poti proti Škofji Loki, nas je ujel dež, a ni bilo hudega. Slabega vremena ni, le obleči se je treba prav. Ob poti smo nabrali še nekaj prekrasnih jurčkov.
V Škofji Loki je bila ob 19. uri sveta maša za romarje v cerkvi Sv. Jakoba, ki jo je daroval tamkajšnji župnik Matej Nastran, po njej pa je ob 20. uri sledil uradni del prireditve v dvorani Miheličeve galerije v Kašči na Spodnjem trgu. Predstavila so se tri sorodna društva in sicer Društvo prijateljev poti sv. Jakoba v Sloveniji, Romarsko društvo ŠmaR iz Žirov in Prosvetno društvo Sotočje iz Škofje Loke, ki poleg romanj sodeluje pri različnih aktivnostih, tudi pri pripravi in izvedbi Škofjeloškega pasijona.
Sledil je sproščen pogovor vseh udeležencev prireditve in vsi trije predsedniki društev so sklenili, da se še srečajo in da skupaj naredimo romanje ali kak podoben dogodek.
Hvala Prosvetnemu društvu Sotočje za organizacijo dogodka in povabilo nanj. Imeli smo se lepo in lepo je spoznati druge enako misleče ljudi. Veselimo se nadaljnjega sodelovanja!
Naj zaključim z malgaškim pregovorom: Če gredo ljudje skupaj čez reko, jih tudi krokodili ne požro.
Silva Zimic, Andreja Grahek
