»Na tem mestu bom delila mir«, je Marija obljubila 10. februarja 1990.
Kurešček z obnovljenim svetiščem, ki se dviga nad Igom v bližini slovenskega glavnega mesta, je od takrat naprej simbol težnje po miru, zunanjem in notranjem. Takšnem miru, ki daje veselje.
Skupina nič kaj mirnih, pravzaprav dokaj veselih romarjev, je minulo nedeljo ob treh popoldne prispela na Kurešček, potem ko je večina njih hodila od zgodnje jutranje 5. ure. Začeli smo na Muljavi pri Mariji Vnebovzeti in zaključili pri Mariji, Kraljici Miru, po 34 kilometrih. To tradicionalno romanje “od Marije do Marije” sta namesto Vinka Severja tokrat več kot odlično vodili Jelka Škrlj in Marija Kramžar. Na koncu, ko so se na Turjaku pridružili še novi romarji, sta imeli s seboj kar solidno četo 25 Jakobovih romarjev.
Pot nas je iz Muljave preko krajev Potok, Znojile, Krka, Hočevje in Zdenska vas vodila v Videm, kjer smo se pred Zavodom svete Terezije po treh urah hoda prvič okrepčali. Tri ure kasneje smo skozi Predstruge prispeli v vas Turjak, kjer smo – tega res ni moč prezreti – bili toplo sprejeti in kraljevsko pogoščeni pri mladem rodu Jelkine družine.
Telesno podprti smo se z novim zagonom podali naprej čez Mali Osolnik in se ustavili v cerkvici svetega Jakoba, kjer sta nas pozdravila zakonca Perhaj. Skozi Veliki Osolnik in Laze pri Robu smo prispeli pod Kurešček. Na vrhu nas je presenetila Izidora Škamperle z malico, ki nas je ogrela enako močno, kot prijaznost gostiteljice. V teh desetih urah je veselo druženje in naše korake oplemenitila skupna molitev rožnega venca in v tem vzdušju smo vstopili v cerkev Marije, Kraljice miru.
Po sveti maši smo domov odhajali zadovoljni z izpolnjenim dnevom, obogateni z Njenim mirom, ki ga v novem delovnem tednu vsi potrebujemo.
Marjetica Škrlec
