Jutro je obetalo lep dan, burja je ohladila ozračje, tako da smo segali po dolgih rokavih, naša srca so hrepenela in pričakovala.
Gostitelji so na široko odprli svoja vrata in nas gostoljubno sprejeli. Vsega je bilo v obilju. Sveto mašo je v cerkvi sv. Jerneja daroval sežanski dekan g. Aleksander Skapin. Darinka nam je v uvodu predstavila cerkev in faro, v občestvu z domačini smo podoživljali skrivnosti svete evharistije. V pridigi nam je g. župnik položil na srce stavek iz prebranega berila “Tu sem, pošlji mene” in nas opogumljal, da gremo v svet in radovoljno sprejemamo oznanjevalsko službo ter da telesno in duševno razsežnost romanj obogatimo z duhovno dimenzijo.
Po maši smo pri kapelici sv. Roka na vaškem trgu molili za senožeškega župnika Pavla, da bi čimprej okreval, za mir v svetu in za končanje epidemije. Potem smo se razdelili: ena tretjina se je podala na Vremščico s Franetom, ki je svoj prosti čas posvetil obnovi cerkvice svetega Urbana na tik pod vrhom Vremščice. Nastal je prelep sakralni objekt s številnimi drobnimi kamnoseškimi detajli. Franetova pripoved o njeni obnovi nas je resnično nagovorila. Na vrhu smo občudovali prelep pogled v notranjost Slovenije in na Tržaški zaliv.
Dve tretjini sta se podali žet sivko. Bogato cvetoča njiva in številne žuželke, posebej brenčavi čmrlji v rahli burji, so spremljali pridne roke, ki so žele.
Poskusili smo se tudi v smukanju sivke. Če si natančen, je to izjemno zamuden posel. V spodnjih prostorih je Drago sivko destiliral in pridobival kapljice eteričnega olja in hidrolat.
Aktiv žena Senožeče nam je postregel z okusnim kosilom in s sabo pripeljal dodatno zalogo dobre volje. Udeleženci smo želeli nekaj prispevati za njihov trud, a na koncu smo vsa zbrana sredstva namenili za popravilo cerkve sv. Jakoba na Malem Vrhu.
Iskrena hvala Darinki, Dragu in članicam Aktiva žena Senožeče za gostoljubje ter g. Skapinu za spodbudne besede. Tudi sam se bo čez dober teden podal po Dolenjski veji naše Jakobove poti.
