V deželi kaplana Martina Čedermaca, pod Matajurjem, ki ponosno kraljuje nad nadiškimi dolinami, v katerih že trinajst stoletij žilavo ohranjajo “slovenjo” besedo, kulturo in vero Beneški Slovenci, stoji starodavna in priljubljena božjepotna cerkev Matere božje na 618 metrov visoki Stari gori, ki je le osem kilometrov oddaljena od Čedada.
Zgodovinarji pravijo, da je na mestu današnje cerkve stala že rimska postojanka, kar potrjujeo arheološke najdbe pri širitvi kripte. V ljudskem pripovedovanju pa je ohranjeno izročilo, da je na istem mestu stalo pogansko svetišče. Ko so bili ti kraji pokristjanjeni, so svetišče posvetili nadangelu Mihaelu.
Kdaj sta bila kraj in cerkev na Stari gori posvečena Mariji, ni znano.
Starogorska cerkev v današnji podobi je bila pozidana in posvečena leta 1744. V njej so pustili čudovite marmorne oltarje, ki so bili narejeni že v 17. stoletju. Marijin kip pa je veliko starejši, iz začetka 15. stoletja. Slovenski romarji mu pravijo Lepa Marija ali pa Živa Marija, Marija in Jezus pa sta črne polti.
Na Stari Gori živijo bratje kapucini, ki svetišče od leta 1913 tudi oskrbujejo.
Poleg verskega ima Stara Gora za Slovence tudi kulturno-zgodovinski pomen. Tu je namreč med letoma 1492 in 1496 nastal Starogorski rokopis. Gre za enega najstarejših rokopisov v slovenščini. Na njem so zapisani očenaš, zdravamarija in apostolska veroizpoved.
Podrobnejši program bo javljen v kratkem.
Se že velimo skupnega romanja!
