Kar lepa ekipa se je zbrala 19. aprila 2017 na startu Jakobove poti v Slovenski vasi.
Pozdravimo jih v nedeljo ob 17. uri na ljubljanskem gradu.
Več slik je vidno v fotogaleriji tukaj ali tu spodaj.
Na podstrani (tudi zgoraj v meniju) so na voljo sledi slovenskega Camina – Jakobove poti. Veliko delo je opravil Janko Purkart, ki jih je pripravil. Sledi so razdeljene na štiri etape. Lahko pogledate pot na Google zemljevidu ali pa si na svoj računalnik shranite datoteke za program Google Earth ali GPS napravo.
Buon Camino!
»Marijin oktober nas znova vabi, da pogosteje vzamemo v roke rožni venec in se z njim sprehodimo po zgodovini odrešenja. Nekaterim uspe narediti celotno pot od veselja preko luči in žalosti v častitljivost in zmolijo v enem dnevu vse štiri dele, nekateri pa ostanejo pri eni skrivnosti in eni desetki. Eni in drugi s tem lepo poveličujejo Boga v družbi z Marijo. MAGNIFICAT se pridružuje tej lepi pobožnosti in jo spodbuja«.
Miran Špelič OFM, urednik slovenske izdaje Magnificat
ROMANJE K MARIJI, KRALJICI MIRU NA KUREŠČEK, na rožnovensko nedeljo – 2. 10. 2016
Verjetno je že več kot deset let, ko sem prisluhnila Vinkovemu vabilu za romanje na Kurešček iz njegove rodne Muljave. V temi smo tiho vstopili v Marijino cerkev in ob 5,00 nas je blagoslovil domači župnik g. Pahulje. Romanje je postalo tradicionalno romanje Društva prijateljev sv. Jakoba in je vključeno tudi v program romanja. Vmes smo letos pripravili ali se udeležili še kakšnega dodatnega romanja, ker je letos leto Božjega usmiljenja, a Mariji s Kureščka ostajamo zvesti.
Danes sem dobila revijo Magnifikat v roke in naj vas spodbudi za rožnovensko romanje še nekaj misli.
Mira Dobravec, iskalka Boga, mama in babica je v sestavku Dal si mi razum, da te iščem z njim (J. Pucelj) zapisala: »Oktober je tudi mesec rožnega venca in ob tem se je lepo spomniti besed Dalajlame v ljubljanskem Tivoliju, ko je na vprašanje, kako naj se Slovenija duhovno razvije, preprosto odgovoril: Ne iščite odgovorov v tujih filozofijah in navadah, držite se modrosti in vere svojih prednikov, to je najlažja pot!« In utrujen iskalec ve, da ko ves svet obteče, najboljši kruh doma se peče! In se vrne od vseh modrosti daljnega sveta nazaj k preprostemu, pomirjajočemu rožnemu vencu svoje stare mame. In mu je lahko preprosta ustna molitev ali najgloblja kontemplacija.«
Dragi prijatelji bodimo ponosni, da smo si na osnovi vere, ki so nam jo dali naši starši, zapisali v društveni statut, da prijateljujemo zaradi oživljanja tradicije srednjeveških slovenskih romanja v Kompostelo in pričetkom romarskih poti k sv. Jakobu v Sloveniji in v tujini ter oživljanja ostalih romarskih poti v Sloveniji in tujini.
Tako delujemo že šestnajsto leto in hvala Bogu, sv. Mariji in sv. Jakobu in vsem vam dragi prijatelji za pomoč, saj domačini ob slovenski Jakobovi poti in komposteljski romarji pravijo: » Ljudje prihajajo, romarska pot sv. Jakoba živi!«
Oktober je tudi Frančiškov mesec in mesec molitve za mir. Duh Assizja, ki se je začel 27. oktobra 1986 s sv. Janezom Pavlom II. je povezan tudi z nami. Tudi mi med romanjem molimo za mir v naših srcih, za mir v naših družinah, v domovini Sloveniji in za mir po svetu. Za družinski blagoslov predlaga p. Miran molitev , ki je pripisana sv. Frančišku in jo pozna vse svet. Molitev je bila prvič objavljena anonimno 1912 pred prvo svetovno vojno v Franciji, kasneje je bila natisnjena na hrbtno stran podobice sv. Frančiška Asiškega in so jo napačno pripisali njemu.
Dragi prijatelji naj vas povabiva skupaj s prijateljem-romarjem Vinkom Severjem na rožnovensko romanje od Marije na Muljave do Marije na Kurešču v nedeljo 2. oktobra 2016 s to preprosto molitvijo, ki nas naj spremeni v ORODJE MIRU.
Gospod,
Naredi me za orodje miru.
Kjer je sovraštvo, naj prinašam ljubezen.
Kjer je žalitev, naj prinašam odpuščanje.
Kjer je spor, naj prinašam edinost.
Kjer je dvom, naj prinašam vero.
Kjer je zmota, naj prinašam resnico.
Kjer je obup, naj prinašam upanje.
Kjer je žalost, naj prinašam veselje.
Kjer je tema, naj prinašam luč.
Učitelj,
naj se ne trudim,
da bi me drugi tolažili, ampak naj sam tolažim;
da bi me drugi razumeli, ampak naj sam razumem;
da bi me drugi ljubili, ampak naj sam ljubim.
Kajti
Ko dajemo prejemamo;
Ko odpuščamo, nam je odpuščeno;
In ko umremo, vstanemo v večno življenje.
Komposteljska romarja:
Marjeta in Metodij
Ljubljana, 22. septembra 2016
Družinski sprehodi, majski izleti, romanje v Sveto deželo, praznovanje ljubljanskega zavetnika svetega Jurija je stkalo prijateljstvo. Pri planinski maši na Kredarici se je po prijaznem povabilu dovškega župnika g. Franca Urbanije:« pa še prijatelje povabite«, rodila misel, da bi v avgustu skupaj romali k Mariji Snežni pod Triglav. Da se ne bi zgovarjali na kondicijo smo vsak mesec romali k svetnicam in svetnikom, v gore na njihov godovni dan. V januarju k sv. Neži na Kum, v februarju k sv. Valentinu na Limbarsko goro, na Krim in k sv. Jeri pod Krimom, na Oljsko goro… . V avgustu se je 16 močvirskih tulipanov (poimenovali smo se po zaščiteni roži Ljubljanskega barja, kjer sta doma duši prijateljevanja Marjeta in Metodij Rigler), povzpelo k maši na Kredarico in še na Triglav, trije prvič.
Vmes je Marjeto prevzela tretja božja pot v srednjem veku, romanje k svetemu Jakobu Komposteljskemu v Španiji. Leta 1999, ko je bilo sveto Jakobovo leto sta se Marjeta in Metodij podala po poti, po kateri so stopali tudi naši predniki »daljno lepo Galicijo, notri k svetemu Jakobu«, kot poje slovenska ljudska pesem
Sveti Jakob, zavetnik romarjev in popotnikov, je postal njun zavetnik. Napisala in izdala sta knjigo z naslovom »Blagor vama, uboga reveža«, v kateri sta opisala doživetja na enaintridesetdnevnem peš romanju v Kompostelo, v želji, da bi vzpodbudila romanja v Kompostelo.
Po izdaji knjige sta s prijatelji ustanovila Društvo prijateljev poti svetega Jakoba v Sloveniji. Prve pristopne izjave so bile podpisane na vrhu naše domovine, na Triglavu.
Društvo je prostovoljno, nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki se združujejo zaradi oživljanja
– tradicije srednjeveških slovenskih romanj v Kompostelo,
– romarskih poti k sv. Jakobu v Sloveniji in v tujini in
– ostalih romarskih poti v Sloveniji in tujini.
SVETI JAKOB STAREJŠI, apostol in mučenec
Jakob starejši je bil sin ribiča Zebedeja in Salome, Marijine sestre. Oba z bratom Janezom, poznejšim evangelistom sta živela kot ribiča v Galileji. Bila sta med prvimi Jezusovimi učenci. Peter, Jakob in Janez so bili z Jezusom na gori Tabor, spremljali so ga tudi v vrt na Oljski gori. Jakob je imel silovit karakter, Jezus mu je dal ime sin groma. Ta značajska poteza se ujema, ko se pojavi apostol Jakob na čelu krščanskih čet v bitki pri Claviu proti Muslimanom in postane s tem tudi zavetnik Španije. Lik svetega Jakoba na konju kot Matamoros, ubijalec Mavrov. Po Jezusovem Vnebohodu je Jakob še naprej oznanjeval evangelij. Po enem izročilu je šel v Španijo in tam pridigal. Na velikonočni praznik leta 44. ga je dal kralj Agripa I. zapreti in po njegovem ukazu so ga umorili z mečem. Jakob je bil prvi od dvanajstih Kristusovih apostolov, ki je pretrpel mučeniško smrt. Po izročilu sta dva njegova učenca prepeljala truplo v Španijo in ga tu pokopala. Nad kripto je bila postavljena mala kapelica. Po smrti sta bila oba učenca pokopana ob svojem učitelju. Za grobom se je sled izgubila vse do začetka 9.stol, ko je menih Pelayo opazil med leti 820 in 830 nenavadno svetlobo, ki je kazala na neobljuden kraj, blizu izliva reke Flavie, obenem je slišal glasbo skrivnostnega izvora. O odkritju je obvestil krajevnega škofa. Ob izkopu so odkrili grob in kapelico. To odkritje je mejnik, ki je vrezal globoke sledi v zgodovini, rodilo se je čaščenje apostola Jakoba in na njegov grob so pričeli romati iz vse Evrope in Goethe je stoletja kasneje dejal »Evropa je bila ustvarjena z romanjem v Santiago«.
Dejansko je bil »camino« steber, okoli katerega se je v srednjem veku povezovala in združevala vsa Evropa. V vodniku »Evropske poti v Kompostelo« (Francija 2002) so prikazane in opisane vse poti, ki so se v srednjem veku stekale v Komposteli iz Anglije, Francije, Nemčije, Portugalske, Nizozemske, Belgije, Skandinavskih držav, Danske, Poljske, Češke, Slovaške in Madžarske, kakor tudi iz Hrvaške preko Slovenije, Italije.
Kasneje so romanja v Kompostelo presahnila, razmak se je začel v drugi polovici 20. stoletja. Papež Janez Pavel II. je bil prvi papež, ki je romal v Kompostelo na grob apostola Jakoba starejšega. Prvič, leta 1982 je pozval Evropo, da odkrije svoje korenine in se vrne k njim. 1989 leta se je na papežev klic odzvalo več kot pol milijona mladih in romalo v Kompostelo. Leta 1985 je srednjeveško francosko romarsko pot, ki teče preko Roncesvallesa, Pamplone, Puente le Reine, Burgusa, Leona, Palas de Reya do Santiaga, Evropski svet imenoval za evropsko kulturno pot.
SLOVENSKA POT SV. JAKOBA
»Tudi slovenska dežela tebe pozna Kompostela, priča popotnik naj ta, ki je na Kranjskem doma« je zapisal komposteljski romar, kranjskogorski župnik Jožef Lavtižar v Koledarju družbe sv. Mohorja leta 1909. O slovenskih srednjeveških romarjih poje slovenska ljudska pesem, o njih pišejo naši pisatelji in pesniki, Janez Jalen v Ovčarju Marku pa znani Prešernov verz »Mars’kteri romar gre v Rim, Kompostelje« pa spevoigra dr. Ivana Preglja »Komposteljski romarji«, ki jo je pater Hugolin Satner uglasbil v opero Tajda. Najimenitnejši med njimi pa je bil grof Urlich II. Celjski, ki je k sv. Jakobu starejšemu romal s šestdesetimi konjeniki. Španski arhivi hranijo zapis srečanja Urlicha II. s kastiljskim kraljem, leta 1430 na Tierra Campos. Na ta dogodek verjetno spominja vasica po imenu Galicija pri Celju.
Svojevrsten spomenik čaščenja svetega Jakoba in srednjeveških romanj iz naše dežele je 67 cerkva posvečenemu sv. Jakobu starejšemu. Društvo ima namen obnoviti romarske poti, ki so potekale preko Slovenije. Ena je potekala iz Zagreba po Dolenjski do Ljubljane in mimo Postojne do Trsta, druga pa iz Gradca preko Maribora in naše Koroške na avstrijsko Koroško in dalje po Kanalski dolini. V letošnjem letu, ko vstopa Slovenija v Evropsko zvezo bomo člani društva s prijatelji simbolično, po stezah srednjeveške poti sv. Jakoba, stopili v Evropsko zvezo. Slovenskega ozemlja ne bodo več delile meje in pozdravljale nas bodo še cerkvice sv. Jakoba st., ki so jih zgradili naši predniki na našem etničnem ozemlju, kjer se je govoril in se še govori slovenski jezik. To je naša želja, da vsaj malo prispevamo k ustvarjanju skupnega slovenskega kulturnega in tudi gospodarskega prostora.
Posamezne etape slovenske poti sv. Jakoba smo člani na mesečnih romanjih delno že prehodili, zdaj nas čaka povezava v celoto in izpeljava celotnega projekta. Če slikovito ponazorimo: pot sv. Jakoba bo kot deblo drevesa z vejami in listjem, ki bo seglo v sleherno našo vas, na griče in holme. Vila se bo po skritih dolinah in preko nje bomo spoznavali našo zgodovino, kulturo, umetnost, ljudi in vse to počasi posredovali tudi romarjem in popotnikom iz drugih dežel.
