Velikonočno voščilo

»Tudi če bi hodil v temni dolini, ne bom se bal hudega, ker si Ti z menoj … (Psalm 23,4)

Tako piše na podobici, ki jo v pisarni Društva prijateljev poti svetega Jakoba v Sloveniji podarimo tistemu, ki pride po romarsko listino.

Podarimo mu jo, da bi po Jakobovih poteh hodil v miru, tudi kadar ne gre vse po pričakovanjih in tudi, ko se pojavi strah pred nadaljevanjem.

Romarji smo že večkrat doživeli, da »Camino« naredi svoje, ko to najbolj potrebuješ, predvsem pa takrat, ko se mu prepustiš.

Največji krščanski praznik je pred nami. Praznik tega, da je Jezus premagal smrt in da je dal to ljudem vedeti.

Ne takoj, ampak potem, ko so bili že nekaj časa sami in zaskrbljeni.

Takrat je prišel na svoj način, s svojo Ljubeznijo, le prepoznati ga je bilo treba.

Če primerjamo naše življenje s potjo v Emavs, je torej treba dopustiti, da vstali Jezus hodi z nami.

V to verjeti, biti pripravljen počakati, biti pripravljen zaupati.

Njegove stopinje ob naših so tisto, kar naj nas radosti.

Ker ko bo prehudo, bodo na poti samo Njegove stopinje, saj nam zagotavlja,

da nas bo v največjih preizkušnjah »vzel na svoje rame«, da se bomo mogli spet veseliti življenja. 

 

Velika noč, praznik radosti! Zanjo smo bili ustvarjeni!

Blagoslovljene praznike  in naj nas spremljajo Jezusove besede:

»Jaz sem z vami vse dni do konca sveta«

Z Rakovnika na Žalostno goro nad Preserjem, 26. marec 2023

Z Rakovnika na Žalostno goro nad Preserjem

Zjutraj smo se dobili pri cerkvi Marije pomočnice na Rakovniku v Ljubljani, kjer nam je pri kapelici lurške Marije g. Alojzij Snoj podelil blagoslov. Poleg tega nam je nekaj malega povedal tudi o zgodovini samostana in bratov Salezijancev na tem območju. Nato pa smo kar strumno stopili proti Črni vasi, kjer smo imeli priložnost vstopiti in si ogledati cerkev sv. Mihaela na Barju, ki je bila zgrajena po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika v letih 1937–39.

Pot nas je nato vodila po ravnih poteh ljubljanskega barja, kjer so nas še vedno spremljale meglice, kar pa ni bilo moteče. Nekako se takšno vreme barju prav prilega.

V vasi Jezero se nam je pridružilo še nekaj članov, pri Gostilnici pa smo imeli malce daljši postanek za kavo in srečanje z našo članico Tanjo in njenim možem Dragom, ki sta nam prinesla malico in pijačo, da smo se pošteno okrepčali in tudi naklepetali. Po tej prijetni pavzi smo se podali v gozd in se v tišini povzpeli na sveto Ano, 484 nm, od koder smo imeli lep razgled na Barje, in okoliške hribčke. Nismo se dolgo zadrževali, spustili smo se proti cerkvi sv. Jožefa na sosednjem hribu. Na tej poti sta se nam pridružila še dva člana. Pri cerkvi sv. Jožefa nas je pričakal ključar in nam razkazal cerkev, ki jo trenutno obnavljajo. Notranjost je čudovita, lepo ohranjena, glavni oltar je izrezljan kot čipka. Sledila sta le še manjši spust in rahel vzpon na Žalostno goro, kjer nas je cerkev Žalostne Matere Božje pričakala vsa s soncem obsijana. Tu je že bilo tudi veliko ostalih romarjev, ki so prišli od vsepovsod, med njimi tudi naši člani. Dve članici sta priromali peš iz Logatca, od cerkve sv. Nikolaja v Dolnjem Logatcu, mimo izvirov reke Ljubljanice, Verda, preko Bistre, Borovnice in po stari železniški progi do cilja. Čas pred začetkom križevega pota smo izkoristili za druženje, pogovor in ogled cerkve, katere notranjost je izredno lepa. Po maši smo naredili še skupinski posnetek in se kar hitro odpravili vsak v svojo smer, saj nas je hladen veter pošteno nabril.

Hvala za lep dan.

Besedilo: Andreja Grahek, slike: Andreja Grahek, Matjaž Kosi

Promocija poti svetega Jakoba v Sloveniji

Na pobudo ljubiteljev Jakobove poti in širše javnosti je v lanskem letu dozorela ideja in se razvil model za promocijo in dvig prepoznavnosti PREKMURSKE (PRLEŠKE) IN ŠTAJERSKE VEJE JAKOBOVE POTI. V akciji smo se združili Agencija SIV d.o.o., ki je delo institucionalizirala, Pozdrav TV, ki je poskrbela za filmske zapise in še marsikaj ter Društvo prijateljev poti svetega Jakoba v Sloveniji kot skrbnik poti, naš član Janko Purkart pa je doniral izdelavo osnutka zemljevida. Kot je iz končnega zemljevida ponudnikov razvidno, se je projektu pridružilo veliko število lokalnih turističnih ponudnikov.

Vljudno vabljeni k ogledu video predstavitve na portalu youtube in na pot k sebi in k nam na Pot svetega Jakoba – Prekmursko (Prleško) in Štajersko vejo od Kobilja do Ptujske Gore.

Spoštovani ljubitelji romarskih poti, pohodništva, rekreacije v naravi, iskanja skrivnostnih poti in ljubitelji narave, kulturne dediščine in znamenitosti ter raziskovalci gastro kulinaričnih posebnosti regije, lepo vabljeni. 

 

 

Po Benediktovi poti – po poteh svetnikov v Sveto deželo – 24. dan

SVETI DUH-DAJ MI SANJE, DAJ MI ŽELJO, DA BOM DELAL DOBRO ZA TA SVET, DA SE NE BOM NIKOLI NAVELIČAL BLIŽNJIM DELATI DOBRO, NAJ NE PRENEHA ŽELJA, DA BI TA SVET ZAPUSTIL BOLJŠEGA, KOT SEM GA NAŠEL.

Četrti dan romanja bomo preživeli v SCHIU. Imeli bomo čudovito, doživeto kontemplativno premišljevanje o Marijini brezmejni ljubezni. Že pred zajtrkom smo pospravili sobo, ki nas je tri noči družila tudi v spanju in sanjah. Mesto SCHIO je provinca Vicenze, ima 39000 prebivalcev in veliko Božjega blagoslova. O sveti JOZEFINI BAKHITI smo v preteklih dneh slišali, kako je vse svoje trpljenje sprejela in je zavetnica in priprošnjica za milost Božjo vseh zatiranih in trpečih. Povzpeli smo se do cerkve DEVICE MARIJE LJUBEZNI, kjer se je od 25.3.1985 do 15.8. 2004 pogovarjala z RENATOM BARONOM – najprej v cerkvi sv. MARTINA, ki je sedaj v zasebni lasti. Ob 8.30 uri smo obhajali sveto mašo, sveto obhajilo smo prejeli pod podobo kruha in vina – JEZUSOVEGA telesa in krvi. Pridružil se nam je gospod Miha Trpin, ki nam je prevajal pričevanja o čudežih, ki so se dogajala na tem kraju. Devica Marija je pokazala Renatu Nazareško hišico, kjer je živela sveta družina, pokazala mu je vice, kjer se duše prečiščujejo za prehod v Nebeški raj. Pokazala mu je obraze več mož s prošnjo, da jih povabi k oznanjevanju svetosti. Povedla ga je je v votlino na BETLEHEMSKIH POLJANAH, kjer se je rodil JEZUS in na kraj, kjer je vstal od mrtvih. Na hribu nad cerkvijo so po Renatovih navodilih vse počistili, zasadili veliko rož in cvetličnih grmov, ki blagodejno vplivajo na ljudi, ki hodijo po tem kraju. Zgradili so tudi vse zgradbe, ki jih je Renato videl in občutil, ko je poslušal prošnje in navodila device Marije. Renato se je rodil leta 1932, leta 1962 se je poročil z MARGERITO MENIN. Na drugem hribu je zgrajen KRIŽEV POT. V premišljevanju Jezusovega trpljenja smo ga prehodili do vrha, kjer nas je pričakal velik kip Marije, kot jo je Renato videl v njenih prikazovanjih. Pred povratkom domov smo obiskali njegovo vdovo, ki živi v hiši, kjer sta s pokojnim možem doživljala številne milosti. Podarila nam je relikvijo Jezusovih solz, ko je kipec novorojenca, ki so ga dobili iz Betlehema, jokal in je bila vata, na kateri je ležal, strokovno komisijsko pregledana Potrjeno je bilo, da je resnično prepojena s človeškimi slanimi solzami. Kipec deteta Jezusa je v cerkvi MATERE BOŽJE – KRALJICE LJUBEZNI. Vseh 166 prikazovanj z naročili je opisanih v v knjigi z naslovom MARIJA KLIČE, ki jo je iz Italijanščine prevedel Miha Trpin. Prikazovanja so se po Renatovi smrti ,končala, vendar na vsakem koraku v tem velikem kompleksu čutimo Njeno prisotnost. V času Renatovega življenja se je večkrat širil prijeten vonj – okrog Nazareške hišice, kjer je mama Marija pripravljala hrano, v cerkvi, v Renatovi hiši… Če imamo vero vsaj kot gorčično zrno, bomo tudi mi čutili in doživeli delček Njene blažene navzočnosti. Ko smo »pospravili« že drugo škatlo dobrot, ki nam jih je prinesel Miha, smo se ob prižigu prvih zvezd na nebu varno odpeljali proti domu. Hvala ti, Stvarnik za štiri doživete dneve, hvala ti, Marija za Tvoje varstvo, hvala ti, Jezus, že kot dojenček si jokal zaradi naših grehov, hvala vama, Igor in Beatrika, da sta naša vodnika, iskrena hvala ti, Bojan, da nas tako varno voziš, iskrena hvala Bojanovi soprogi, da ga v tem plemenitem delu podpira.

DA, MARIJA, ŽELIM TE POSLUŠATI. POMAGAJ MI, DA UDEJANIM TVOJ NAUK, IZROČAM SE V TVOJE ROKE. VODI ME, USMIRJAJ ME,POMAGAJ MI, DA POSTANEM NATANČNO TAK, KAKRŠNEGA SI ME ŽELIŠ, MATI.(prevod iz Italijanskega izvirnika—Miha Trpin) Darinka

Foto: Igor

Povezave:

Kratek opis zgodovine in marijinega prikazovanja v Schiu

Osnovni poudarki poti spreobrnjenja

Marijina sporočila

Po Benediktovi poti – po poteh svetnikov v Sveto deželo – 23. dan

MontegaldaVicenza

NE HODI PO SHOJENI POTI, HODI TAM, KJER NI POTI IN PUSTI SLEDI…

MI HODIMO PO SHOJENIH POTEH IN SE TRUDIMO PUŠČATI ZA SABO DOBRE SLEDI….
 
Danes zjutraj je bilo pa bolj umirjeno, kot včeraj. Goduje sveti JOŽEF, Jezusov krušni oče. Ob 6.30 je auf, Bojan nas odpelje v mesto, v cerkvi je sv. maša ob 7.30uri. Jaz sem še od včeraj utrujena, kajti zelo kratka noč je bila. Polna cerkev vernikov je bila, jaz bi kar zaspala v klopi, bilo je prijetno toplo, niti sveto obhajilo me ni popolnoma spravilo k sebi. Po maši smo v zakristiji zajtrkovali vsak iz svoje malhice, Slavica je prinesla zelo okusne medenjake, pa aparat za tople napitke so nam dali na razpolago. Potem nam je sestra prednica povedala življenjepis o sveti JOZEFINI BAKHITI. Moj ti Bog, kako krute stvari so se dogajale s sužnji. Edino ljudje smo zmožni narediti toliko zla človeku, živalim, vsej naravi, vsem, kar smo dobili v posodo, da bi varovali in predali zanamcem v boljšem stanju, kot smo prejeli.. Danes pričnemo romati po molitvi ANGELOVEGA ČAŠČENJA ob 12.uri od tam, kjer smo včeraj zaključili. Pot se vije po nasipu med polji, spodaj raste pšenica, kažejo se nasadi sadnega drevja, travniki na eni strani, na drugi pa so stanovanjske hiše in manjše kmetije. Reka Pad, ki nas je včeraj vso pot spremljala, se je danes nekam skrila. Sonček nas zopet izzove, da  hodimo oblečeni v kratke rokave, v obraz smo pa kar malo porjaveli. Bog nam je blagoslovil hrano iz naših malhic, vse je zelo okusno, najbolj štiri dni star kruh. V cerkvi sv. MAGDALENE zmolimo litanije k  SVETEMU JPŽEFU. Lepo godimo, tudi naše “snete sekire” so 200m pred mano, Jelka pa mi daje korajžo, da ne obupam, ko jih vseskozi lovim in jim gledam v hrbet. Sem najšibkejši člen v verigi – saj veste: veriga je je toliko močna, kot je močan njen najšibkejši člen. Nad mestom Vicenza  je hribček MONTE BERICO z mogočno baziliko MARIJI POMAGAJ (MADONNA DI MONTE BERICO). Včeraj zvečer nas je Bojan peljal gor, da smo z vrha občudovali osvetljeno mesto. Po 20 km smo zaključili romanje, v Schiu nas je že čakala večerja in mehke postelje.
TO JE DAN, KI GA JE NAREDIL GOSPOD…HVALA BOJAN,IGOR, BEATRIKA, MARINKA, ANI, SLAVI, JELKA, DA SEM LAHKO ČLEN V VAŠI POPOTNI VERIGI, ČEPRAV NAJŠIBKEJŠI….                                         Darinka
 
Foto: Igor