marec 2021 – Pot sv. Jakoba v Sloveniji

22. marca 20214. aprila 2021

Tradicionalno romanje k Žalostni Materi Božji na Žalostno goro pri Preserju

21.3.2021: tradicionalno romanje k Žalostni Materi Božji na Žalostno goro pri Preserju – to je bilo 20. romanje, lani je odpadlo; poromali smo iz dveh smeri – od Lurške Marije na Rakovniku (22 km) in iz Logatca (25 km).

Gospa Ana – sestra od Barbare Kosi, nam je med potjo prijazno postregla s kavo in domačim čajem. Tu nas je pričakala gospa Marjeta Rigler in nam zaželela srečno pot.

Vmes smo se povzpeli k cerkvici sv. Ane in nekateri še k cerkvici sv. Jožefa.

Hvaležni, da smo lahko danes romali, smo na cilju zmolili Križev pot. Hvala Bogu in vsem organizatorjem romanja!

Na Rakovniku – 3 morebitni “novi člani Jakobčkov” – Marija, Barbara in Andrejka

Poseben križ v Plečnikovi cerkvi sv. Mihaela na Barju. Kristusova desnica ni pribita, ampak kaže navzdol proti ljudstvu.
Ker je bil Plečnik odličen arhitekt, se mu je v barjanski cerkvi posrečilo ustvariti poseben religiozni občutek, ki se ga ne da opisati, a ga verniki in obiskovalci občutimo.
Kot je napisala naša Tanja : “Cerkev je vsa v lesu, ko vstopiš zadiši, takoj dobiš občutek domačnosti. Preprosto, lepo.”

Gospa Ana s svojim čajem in kavo

Obisk gospe Marjete Rigler

Pri cerkvi Žalostne Matere Božje

Utrinek s poti

Del “moških” romarjev, skupaj z legendo Zdenko Jakop in novim predsednikom Društva prijateljev poti sv. Jakoba v Sloveniji – Igorjem Vidmarjem

22. marca 202122. marca 2021

Na svoj zadnji camino je odšel Vladimir Žumer

V petek nas je presenetila novica, da je nepričakovano na svoj zadnji camino odšel Vladimir Žumer, neutrudni romar in traser, označevalec ter pisec vodnika po Predvorski veji Jakobove poti. Pri tem seveda ne moremo prezreti vloge, ki jo je v tem projektu imela njegova žena Franceska. Več kot dvajsetkrat je svoje romanje sklenil v katedrali sv. Jakoba v Komposteli, pa pri sv. Jakobu v Medžugorju in še marsikje. Prehodil je vse španske Jakobove poti, nekatere tudi večkrat. Bog ga je vzel k sebi sredi načrtov in priprav na nova romanja. Na poti ga je spremljal rek – ne hodim do cilja, cilj je pot! Njegovo delovno življenjsko vodilo je bil latinski rek: Kar koli v življenju delaš, delaj preudarno in misli na konec.

Spodnja slika je nastala na romanju ob blagoslovitvi Predvorske veje Jakobove poti leta 2019.

12. marca 20211. junija 2021

Jakobova pot v narodovi zgodovini

POZDRAVLJEN, PRAZNIČNI DAN!

Četrtek, 11. marca 2021, ob treh popoldne. Šest nas je bilo na tem kratkem in na videz preprostem dogodku. Trije člani družine Rigler, družine prvega predsednika Društva prijateljev poti sv. Jakoba v Sloveniji, njegov novi predsednik Igor Vidmar, vodja oddelka Narodnega muzeja Slovenije, g. Darko Knez, in jaz.

Prišla sem, “da bi kaj napisala,” kot je rekel Igor, ko bo Društvo podarilo muzeju zbirko simbolov Jakobove poti.

Ko zdaj doma razmišljam o tem kratkem in brez rdeče preproge ganljivo slovesnem dogodku, se zavedam, da je res, kar je rekla Lisica v knjigi Mali princ: “Ceremonije so potrebne.”

Kajti danes se je zgodilo nekaj velikega za našo, čeprav že mednarodno priznano Jakobovo pot ter vse Jakobove romarje. Mesto, ki so ga nam ljubi simboli že zavzeli na slovenskih, z rumeno puščico označenih poteh, se je danes preselilo tudi tja, kjer jim je dana še posebna, strokovna veljava: v vitrino Zbirke cerkvenih predmetov Narodnega muzeja Slovenije, s tem pa tudi v narodovo zgodovino.

Za vse večne čase bodo tam ohranjali spomin na začetnike Poti in njen pomen, medtem ko bo pot živela naprej.

Ja, v čast si štejem, da sem bila zraven.

“De voto” je zbirka votivnih predmetov in simbolov, t.i. devoncialij od 10.stoletja dalje. Gre za predmete, ki služijo kristjanom kot spodbuda k pobožnostim ali spomin: križi, svetinje, relikvije…
Predsednik Društva prijateljev Jakobove poti v Sloveniji, Igor Vidmar, Gregor in Marjeta Rigler, Urša Rigler Azinovič ter Darko Knez iz Narodnega muzeja Slovenije.
Oddelek Narodnega muzeja Slovenije na Metelkovi ulici v Ljubljani hrani predvsem zgodovinske in umetnostne zbirke od 14.stoletja dalje ter pripravlja različne priložnostne razstave v krasnih sodobnih prostorih.
Vstopimo v prostor, kjer bo tudi naša zbirka

Primeri eksponatov zbirke De voto.
Vitrina s školjkami, kjer bo našla mesto naša zbirka
Igor Vidmar je k školjki iz Santiaga de Compostele že dodal školjko slovenske Jakobove poti (foto G. Rigler)
Ostali predmeti, podarjeni muzeju

Slovesen podpis darilne pogodbe
Predstavitev skupne zbirke
Pogovor ob vitrinah. Tudi g. Knez je ljubitelj Camina in romar. V Santiago de Compostela je romal že daljnega leta 1996.
Po podpisu

Vsi udeleženci
Tako čudoviti hodniki rdeče preproge niti ne potrebujejo.
Vabljeni, da ga obiščete. Zdaj še bolj.

Marjetica Š.

3. marca 20213. marca 2021

Desetina na križevem potu na Sveti Trojici

V soboto, 27. februarja, smo se zbrali na križevem potu na Sveto Trojico nad Pivško kotlino. Namenili smo ga vsem tistim, ki so nas letos zapustili, ter za spravo in spoštovanje med nami. Ob posebno avtohtono kraško oblikovanih postajah križevega pota smo premišljevali telesna in duhovna dela usmiljenja. Križev pot vsebuje tudi 15. postajo – Kristusovo vstajenje. Na vrhu nas je pričakala cerkev Svete Trojice s posebnim oltarjem in z relikvijami blaženega Antona Martina Slomška. Ob straneh sta barvni okni letošnjega zavetnika sv. Jožefa in blaženega Slomška. Pred cerkvijo gradijo klonico, ki jo bodo varovali kipi nadangelov. Služila bo kot zakristija, ko se obhaja maša, uporabljali pa jo bodo lahko tudi obiskovalci in planinci.

Preživeli smo prelep dan v prijetni družbi, začinjen s pravo značilno kraško burjo, z lepimi razgledi proti morju, Snežniškemu pogorju, Nanosu, Pivški kotlini in kraškimi jezeri pod našimi nogami. Pogled na drugo stran proti hribom na severu so nam zakrivali oblaki.

Bogu hvala.

[Show slideshow]

3. marca 2021

Gorenjska veja SJP med Besnico in Podnartom

Znano je, da so pred kratkim pričeli z rekonstrukcijo železniške proge med Kranjem in Jesenicami. Obnova bo predvidoma trajala do 2. junija 2021. Objava del je tukaj.

Glede na to, da del Jakobove poti od železniške postaje Besnica do Podnarta poteka po tem terenu ugotavljam:

do bivše železniške postaje Besnica se kljub cesti, ki so jo zgradili za potrebe gradbišča pride trenutno brez problema
od tu naprej do Podnarta pa gre za eno samo veliko gradbišče polno tovornjakov mehanizacije in seveda delavcev
kakršna koli oznaka na tem delu trenutno ni mogoča
ob slabem vremenu je potrebno računati z blatnim terenom posebno na začetku gradbišča
delavci mi na poti niso delali težav in so me usmerjali, če je bilo potrebno

Če vas hoja po gradbišču ne mika, sta mogoči dve nadomestni varianti:

Od samostana pri Sv.duhu pot nadaljujemo preko Kranja in Naklega direktno proti Taboru od tam pa naprej po markirani poti.
Pot od Sv. Duha in Crngroba preko loškega in besniškega pogorja prehodimo po markirani poti nato pa namesto po gradbišču pot nadaljujemo po cesti Besnica – Nemilje ter po cca 2 km iz Besnice na odcepu za Njivico zavijemo desno ter pot nadaljujemo čez Rovte preko Češnjice do Podnarta in naprej po markirani poti. Tako se pot podaljša za približno 5 km.

Skrbnik tega dela poti: Ivan Leben