Še eno tradicionalno, s posebnim vremenom, ki ni obetalo, a je vzdržalo in celo na koncu darovalo nekaj toplih sončnih žarkov.
Po sveti maši in blagoslovu romarjev ter dobrodošlici domačinov iz dvorca Favetti iz Skrilj se je četica okrog 50 romarjev pod vodstvom izkušenih vodnikov podala na pot. Dišalo je po pomladi, v grabnih je veselo šumela voda, robovi doline so se skrivali v oblakih, romarji in pohodniki pa se niso vdali malodušju. Po postanku in okrepčilu pri župnišču v Kamnjah, ki so ga pripravile domačinke in kjer se nam je v sproščenem pogovoru pridružil g. župnik Rafko Klemenčič, smo se podali proti sv. Pavlu. A nočni dež je razmočil poti in vzpon k svetemu Pavlu bi bil za tako množico lahko nevaren. Tako smo si ga tokrat ogledovali le od spodaj. V zgodovinskem Tabru smo napolnili želodčke, naredili skupinsko sliko in zapeli. Pri Mariji Vnebovzeti nad Vrtovinom smo znova malicali, peli, občudovali pogled na dolino. Verjeli ali ne, skupinica Marijinih romarjev se je odločila, da nas zapusti in se kar takoj poda peš še na Sveto Goro. Vredno občudovanja.
Mimo Šmihela smo se spustili do Ozeljana, ki ga čuva zavetnik sveti Jakob. In srečali še Ivico z veliko jakobovo torto. Za likof. Ljudska pesem naših koroških prijateljev, ki smo jim pritegnili tudi drugi, je ogrela naša srca in nas znova utrdila v prepričanju, da nam je lepo, ko smo skupaj.
fotografije : Kosi Matjaž
