Mesec: januar 2023

Od Latisane do “Concordia Sagittaria”

Ob 6 uri nas prebudi cerkveno zvonjenje, ki naznanja, da se noč počasi umika dnevu. Pri sveti maši dobimo blagoslov, po zajtrku se poslovimo od prijaznih gostiteljev, Bojan nas odpelje do Latisane, kjer dobimo žige v naše romarske listine in po »obvezni kavici« ob 10uri vendarle naredimo prve romarske korake. Ja, rekli boste: čudni so ti romarji, ko pričnejo hoditi, ko je sonček že tri ure na nebu. Tako pač je, vsak roma po svoje, pa tudi, da se romarju ne sme nikoli muditi, saj Vsemogočni vodi naše korake, kot je geslo romanja današnjega dne. Malo ob cesti, veliko več po mehkih markiranih poljskih stezicah prispemo v kraj  San Michele al Taglinamento, kjer se v cerkvi sv.Mihaelu priporočimo za varstvo pred hudimi duhovi. V tihi molitvi za srečno potovanje duše Blaža sina Silve,ki ga je Bog poklical v večnost, in za blagoslovljeno rojstvo malega bitjeca hčerke naše Irene, ki se odloča, da bo prišlo na svet. Čas je že za »pospravljanja zaloge«hrane iz naših popotnih malhic in slavljenje naše nebeške matere v angelovemu čaščenju. Sonček nas boža z neba, ptice se spreletavajo, velike zorane njive pa se počasi pripravljajo, da bodo sprejele semena, ki jih bodo posejali, da obrode sadove. -Ene stoterega, druge deseterega-kolikor semen bo umrlo, tolikšen pridelek bodo dale….Tak je pač življenjski zemeljski krog-vedno mora nekaj umreti, de pripravi prostor za novo življenje. Da nas vidite, kako smo »razvlečeni«-naš duhovni vodja pater Miran Žvanut se zelo muči, da upočasnjuje korake, ostale ovčice mu zvesto sledijo, daleč zadaj pa kot »en pasji repek«sopiha Darinka, ki jo Jelka potrpežljivo spremlja, da jim ne uide nazaj v Slovenijo. Kadar pa molimo Serafinski rožni venec in Angelovo čaščenje, smo pa sklenjeni v krogu tako, kot so bili učenci zbrani okrog Jezusa. Ob 15uri nas Bojan pričaka v mestecu Concordia Sagitaria. To mesto so ustanovili leta 42 pred Jezusom, spadalo je pod Oglejski patriarhat, leta 452 ga je uničil Atila. Beneški republiki je bilo priključeno leta 1420. Poleg stolnice, ki je bila zgrajena leta 1466 in je posvečena sv.Štefanu stoji veličastna krstilnica z mogočnim krstilnim koritom, katera je bila zgrajena že v 11.stoletju. Naš vodja poti se je odločil, da bomo tukaj zaključili romanje, vsi smo se veselo strinjali. Veselo smo še zmolili Serafinski rožni venec in se odpeljali proti domu. Čudovito tridnevno romanje nam je bilo dano, usmiljeni Bog-naš Gospod in oče, čigar noge so prehodile svetove in tisočletja nam je usmerjal korake in nas vodil. Darinka

Fotografije: Igor

Od “Carolino” do Latisane

To je dan, ki ga je naredil gospod. Mirna, blagoslovljena noč je za nami. Ob sedmi uri imamo Sveto mašo, ob osmi zajtrk, potem pa nas Bojan odpelje v Carolino, kjer se v  cerkvi sv. Tomaža priporočimo za varstvo na današnjem romanju. Zopet nam kažejo pot in smer Jakobove puščice, najboljši navigator pa sta Beatrika in Igor, ki nas vodita. Sonček nas prijetno greje, ob dvanajsti uri zmolimo angelovo čaščenje. Ker postajamo malo lačni, se okrepčamo z hrano iz naših malhic. Noge nam dobro služijo, ni potrebno nič zdravil zanje, za vsak slučaj pa malo »razkužimo« naše želodčke s pokoro., kaj pa je »pokora« pa si vsak razlaga malo po svoje. Pot nas vodi ob ogromnih njivah pšenice, vinskih trt in sadnega drevja. Klepet med hojo prekinemo in se umirimo v molitvi in premišljevanju vseh sedmih skrivnosti Serafinskega rožnega venca. Ko se približujemo mestu Latisana, opazujemo sonček, ki postaja rdeča krogla in se bosta kmalu objela z zemljo. Današnjo etapo zaključimo v cerkvi svetega Janeza Krstnika, kjer nas čakata naš Bojan in naš duhovni vodja p. Miran Žvanut.

Ura je šest popoldne in odpeljemo se na Mirenski grad, kjer nas čaka okusna večerja, preden se odpravimo na zasluženi počitek, zmolimo litanije in devetdnevnico k sveti Jožefini Bakhiti.

Oče, zdaj, ko glasovi molčijo in je utihnil trušč, se tu pred posteljo naše duše dvigajo k tebi in pravijo: » verujemo vate, zaupamo vate, ljubimo te z vsemi močmi. Slava ti, Gospod  (IGNACIO LARRANAGA)

Darinka s soromaricami    Fotografije: Igor

Od Ogleja do »Carolino«

Z BOGOM ZAČNI VSAKO DELO, PA BO SREČEN TEK IMELO ……

Zopet smo povabljeni na pot…. Bojan nas »pobira« – naprej Jelko, potem Marino in Ani, pa Slavico, Beatriko in Igorja, v Senožečah pa še Izidoro in nas varno pripelje v Oglej, kjer bomo nadaljevali lani zaključeno romanje proti Sveti deželi. Če bo božja volja se bomo v treh dneh približali Benetkah. No mislim, da bomo za tri romarske dneve »prekratki«. Naša Anči ima rojstni dan in nas pogosti s kavico in raznovrstnim pecivom. »Aja« vas zanima koliko je stara. Vprašajte jo, itak bo rekla deset let več, koliko jih kaže na njen lahkoten korak….. Vreme je čudovito. Sonček nas pozdravlja z neba, pot je označena z rumenimi puščicami in »trikotniki« svetega Benedikta. Če preveč klepetamo, se tudi malo »zahodimo«, ker puščice molčijo, ampak dobri pastir Igor pazi na svoje ovce, da se ne izgubijo med polji. Ob dvanajsti uri v cerkvi svetega Blaža z nebeško pošto pošljemo Angelovo čaščenje v nebesa, saj veste tisto Slomškovo : »Molitev je nebeška pošta: po njej gredo naše molitve gor in po njej pridejo sadovi božje milosti dol«. Kosilo imamo s sabo v popotni »malhici« v nahrbtniku – saj nismo lačni – ampak red je red in vzamemo si polurni počitek , da obtežimo želodčke in zmanjšamo težo nahrbtnika. Za poslastico molimo Serafinski rožni venec – Devica Marija že ve , kdo molitev potrebuje, priporočila ga bo Jezusu in stvarniku. Ko se zvečeri, pridemo v mestoCarolino, kjer se v cerkvi svetega Tomaža zahvalimo za vse prejete milosti na današnjem romanju.

Vmes se ustavimo v Ogleju, kjer imamo mašo v Baziliki Marijinega vnebovzetja in svetega Mohorja in Fortunata v Furlanščini.

Bojan nas odpelje v na Mirenski grad, kjer bomo dve noči spali v toplih sobah in jedli okusno večerjo in zajtrk.

Po večerji smo molili litanije in prvi dan devetdnevnice. Potem smo si ogledali prvi del  filma o sveti Jožefini Bakhiti. Kako kruto so pred sto leti delali ljudje s svojimi podrejenimi. No saj danes teles nadrejeni več ne trpinčijo toliko telesno, ampak imajo bolj prefinjene metode, ki zlomijo dušo. Kdaj se bomo pričeli spraševati, kaj bi na našem mestu v vsaki situaciji storil Jezus? Bomo kdaj prisluhnili njegovi poslednji volji, njegovi končni oporoki : » Moj zlati sen je, da se ljubite med seboj« ? (IGNACIO LARRANAGA)

Darinka s soromaricami    Fotografije: Igor