Objave

Objavljeno dne

MOJA POT, Zbirka romarskih zgodb in razmišljanj

Vabljeni k nakupu in branju, naj vas zgodbe z romanj popeljejo po Sloveniji in svetu!

Avtor:več avtorjev
Naslov:MOJA POT
Podnaslov:Zbirka romarskih zgodb in razmišljanj
Št. strani:305 (barvno)
Vrsta vezave:Mehka z zavihki
Format:155 x 210
ISBN:978-961-97120-0-9
Založnik:Društvo prijateljev poti sv. Jakoba v Sloveniji
Izdano:Ljubljana, 2025
Jezik:slovenski
Žanr:kratka zgodba
Ključne besede:romanje, pot sv. Jakoba, Camino, Jakobova pot, romar,
Cena:20,00 EUR – osebni prevzem v romarski pisarni, Levstikov trg 2, Ljubljana, v času uradnih ur. 

24,50 EUR – pošiljanje po pošti (R Slovenija), na podlagi plačila na TRR (Namen: Knjiga Moja pot), dobavni rok 2 -5 dni (Pošta Slovenije). (Pri dostavi na območju Slovenije  znaša strošek soudeležbe za pripravo blaga in poštnino 4,50 EUR).

Za pošiljanje v tujino velja  veljavni cenik Pošte Slovenije.

Naročila: info@jakobova-pot.si

jakobovapot.pisarna@gmail.com

O KNJIGI

Zbirka romarskih zgodb in razmišljanj Moja pot je nastala na podlagi ustvarjalnega natečaja na temo Moja pot, s tematiko romanj po različnih romarskih poteh.

Kaj skrivajo modre platnice?

  • 58 zgodb in razmišljanj slovenskih avtorjev,
  • likovna dela in fotografije,
  • 9 zgodb tujih romarjev, ki so prehodili vsaj en del poti sv. Jakoba v Sloveniji.

Vsak, ki je kdaj romal ali hodil, je najprej naredil isto – tisti prvi korak, odločitev: grem! Sledile so priprave in odhod od doma. Zapustili smo toplo zavetje doma, njegove varnosti in predvidljivosti, in šli na pot, v neznano, z zaupanjem, da bo vse dobro, s sprejemanjem vsega, kar nam pot prinese. In kot je razlog za odhod na pot pri vsakem drugačen, so različna tudi doživetja na poti, vsak ima s poti drugačno zgodbo ali spoznanja. Ko ta pestra doživetja in različne poglede podelimo med seboj, smo vsi bogatejši, več vemo, spoznavamo drug drugega in se lahko tudi bolje razumemo.

In ker smo si med seboj različni, te zgodbe tudi predstavimo vsak po svoje: v besedi, s fotografijo, z ilustracijo, na lahkoten oz. smešen način ali kot resno premišljevanje in spoznanje s poti. A vsi smo hvaležni, da smo šli, za pot in za preizkušnje na njej. 

Tako je  nastal trajen zaklad spominov na Pot sv. Jakoba in druge romarske poti, na ljudi ob njih in na njih. Ob branju zgodb boste lahko obudili marsikateri spomin na svoje romanje. Nekoga pa bodo mogoče vzpodbudile, da zbere pogum in gre na pot. Saj ni nikoli prepozno. Poti čakajo, da jih prehodimo. Zakaj bi čakali, da življenje mine brez teh doživetij?

Želimo vam prijetno branje.

Buen Camino!

[Show slideshow]

 

 

 

 

 

 

Objavljeno dne

POD SONČNIM ČAVNOM, 28. februar 2026

Od sv. Jakoba v Skriljah do sv. Jakoba v Ozeljanu.

 

Na romarski pohod pod sončnim Čavnom nas je povabil Marijo Rovtar iz Skrilj, ki organizira to romanje že tradicionalno na drugo postno soboto.

Kmalu po sedmi uri smo se začeli zbirati okrog njihovega dvorca Favetti. Že na vhodu na dvorišče nas je pozdravila Jakobova školjka. Ob kavi, čaju, vinu, sladkih dobrotah in Jakobovi torti je mizo krasil tudi sv. Jakob.

Jutranjo romarsko sveto mašo smo imeli v cerkvi sv. Marjete Antiohijske v Skriljah, ki sta jo darovala domači duhovnik Miro Marinič in duhovni vodja Društva prijateljev poti sv. Jakoba, pater Miran Žvanut. Jakobove romarje iz Slovenije in Italije je duhovnik Miro na romarskem blagoslovu spomnil na prebrano Božjo besedo (5Mz 26, 16-19)….«da boš hodil po Njegovih poteh…..ter poslušal Njegov glas…«

Približno petinpetdest romarjev nas je šlo na pot. Kamnita pot nas je vodila mimo vinogradov do vasice Kamnje sredi katere stoji cerkev sv. Mihaela. V njeni neposredni bližini so nas domačimi pričakali s sladko dobrodošlico, kavo in drugimi napitki.

Nadaljevali smo do vasice Vrtovin, šli mimo lepo obnovljene vaške kapelice Matere Marije do arheološkega najdišča Sv. Pavel. Gozdna pot nas je nato pripeljala do vodnega stolpa pod skalno vzpetino, imenovana Školj sv. Pavla. To je naravna utrdba, kjer so iskali varno zatočišče prebivalci tega dela doline že od prazgodovine dalje. Vodni stolp je najvišja ohranjena rimska arhitektura v Sloveniji in združuje dve funkciji, prvo v povezavi z obrambo naselbine in drugo z zajetjem in hranjenjem vode. Visoki stolp je omogočal, da so se prebivalci lahko oskrbovali z vodo tudi med obleganjem sovražnikov.

Za vodnim stolpom se dviga strma pot na Školj, kjer stoji lepo obnovljena cerkev sv. Pavla. Tam nam je pater Miran Žvanut prebral Božjo besedo, spomnili smo se vseh domačih z molitvijo in tudi zapeli smo. Kot popotnica nam je bila misel, da je res Jezus Kristus za nas trpel in umrl na križu. A kako je morala trpeti njegova mati Marija? Mogoče je bilo to trpljenje še hujše?

Gozdna pot nas je peljala naprej do vasice Ravne in naprej do vznožja Vitovskega hriba (604 m). Kmalu smo pred sabo zagledali romarsko cerkev na Vitovljah, ki je posvečena Devici Mariji in sv. Duhu, tako imenovana Vitovska cerkev. Pri kapelici smo zagrizli v kolena in se strmo vzpenjali do kamnitega znamenja svete Lucije, ki je prastar romarski kraj, kot je zapisano na informacijski tabli ob znamenju. Sveta Lucija se nahaja v osrednjem naravnem svetišču v Vipavski dolini, katerega ožji del sta tudi Vitovska cerkev svete Marije in Vitovsko jezero.

Romarsko cerkev Sv. Marije in sv. Duha so postavili na skalnem osamelcu sredi pobočja na višini 605 metrov. Ob tej cerkvi, ki je v osnovi romanska, so odkrili več grobov iz časa naseljevanja Slovanov. Kraj ponuja čudovit razgled vse do Tržaškega zaliva in Dolomitov. Cerkev Marijinega vnebovzetja Vitovskega hriba je privabila prve prebivalce, ki so na njegovem vrhu postavili gradišče, že v davnini. Poznogotska cerkev je bila prvič omenjena v notarski listini leta 1361. V zgodovini je vedno nudila zatočišče domačinom, ki so se k Mariji zatekali. Iz časa turških vpadov so se ohranili ostanki taborskega obzidja z vhodnim stolpom.

Med drugo svetovno vojno, leta 1944, je bila cerkev razstreljena, vendar so krajani svojo navezanost na Marijo pokazali z obnovo, ki se je zaključila z blagoslovom 6. junija 1976.

Tu smo si privoščili daljši počitek za malico in molitev. Italijanski romarji pa so zapeli posebno romarsko pesem.

Romarska pot nas je vodila naprej v Šmihel, k svetemu Mihaelu. Glavni okras cerkve predstavljajo poznosrednjeveške poslikave v oltarnem prostoru in na ladijskem delu ter dva kamnita baročna oltarja, pri čemer je v tronu velikega oltarja še ohranjen poznosrednjeveški kip sv. Mihaela.

Sledil je spust v Ozeljan. Ob baročnem grajskem poslopju stoji cerkev sv. Jakoba iz leta 1870, zavetniku romarjev, ljudje so se mu priporočali za dobro letino in lepo vreme. V tlaku pred vhodnimi vrati vanjo pa je vgrajena Jakobova školjka.

Dan od Boga dan!

Irena Meglič

[Show slideshow]
Objavljeno dne

K MAGDALENI GORNIK NA GORO, 21. februar, 2026

V soboto, 21. januarja, se nas je 28 članov Društva PPSJS s prijatelji odpravilo na peš romanje k Magdaleni Gornik, po domače k Lenčki, na Goro.

Zbrali smo se na Novi Štifti, kjer smo si ogledali romarsko cerkev sv. Marije Vnebovzete, pozdravili smo se s predstojnikom, frančiškanom, ki je trenutno edini prisoten v sosednjem samostanu, pozdravila pa nas je tudi Mirjam Trdan, ki je prijazno prevzela vodenje na poti. 🙏💛
 
Najprej nas je pot vodila navkreber po pobočju Travne Gore. V prelepi zimski idili so nas noge kar same nosile naprej.
 
Ob 12.uri smo prišli na Goro, kjer stoji cerkvica Marije Snežne in je na pokopališču ob njej pokopana Magdalena Gornik. Sprejel nas je g. župnik Aleš Pečavar, ki je tam stalno nastanjen in sedaj intenzivno preučuje njeno življenje. Razložil nam je najbolj pomembe dogodke iz njenega življenja ter nam na koncu podelil blagoslov.
Vsak si je nato še vzel čas za razmišljanje, molitev, ali v cerkvi ali zunaj ob njenem grobu, ali za zapis svojih občutkov ali hvaležnosti v odprto knjigo v cerkvi. Preden smo odšli naprej pa smo skupaj še zapeli Mariji.
 
Tu smo se ločili od Mirjam in njenih prijateljev, ki so se peš vrnili nazaj. Hvala iz srca za prijetno družbo, vodenje in vso razlago. Zagotovo se v te konce še vrnemo, ker je tu lepo in ker tu živijo srčni ljudje.
 
Mi pa smo peš nadaljevali naprej, na polje v Petrincih, kjer stoji križ, obeležje na kraju, kjer se je Lenčki prikazala Marija. Vsa narava v belem je dodatno povdarjala nedolžnost otroka (11 let), ki doživi takšno prikazovanje.
 
Še krajši sprehod do vasi Janeži in prišli smo do lokacije Lenčkine rojstne hiše, ki v prvotni obliki več ne stoji in do kapelice, kjer je velikokrat molila.
Od tu je pot Magdalene Gornik speljana naprej, v Sodražico, a mi smo danes tu zaključili naše peš romanje. Odpeljali smo se v Sodražico, kjer smo se v cerkvi Marije Magdalene v trenutkih tišine vživeli v postni čas. Pesem Oljska Gora pa je bila izvrstni zaključek. 🙏
 
Ker te med peš romanjem pozimi lahko tudi malo nahladi, smo se ustavili še za kavico in organizacijske podrobnosti v krajevni kavarni. Menda se posle po novem sklepa v gostilnah, pravijo. 🤭
 
Lepo ogreti in okrepčani smo se odpravili še na zadnji del našega romanja.
Odpeljali smo se na Malo Slevico, kjer stoji cerkvica sv. Jakoba. Ta del poti je sovpadal s traso Belokranjsko – Notranjske poti sv. Jakoba. Tudi mi smo prehodili krajši, zadnji del – iz središča vasi, kjer stoji informativna tabla – do cerkvice, kjer nas je pričakal gospod ključar.
 
Zahvalili smo se sv. Jakobu, za lep dan, poln milosti in novih doživetij in poznanstvev. Ljudje gradimo skupnost in s povezovanjem bomo lahko boljši in naredili bomo nekaj več.
 
In vreme? 🤗 Zima je še malo pomahala z repom, a nam je podarila prekrasno pravljico. Mrzle prstke smo že pozabili. 🤗
 
Hvala vsem!
Tudi šoferjem, da so nas spremljali na naših premikih in nas varno pripeljali domov.
Se kmalu spet vidimo na naših poteh.
 
Krajši filmček z našega romanja:
 
Ps,
Pot Magdalene Gornik je lepo označena, v obe smeri, z rumenimi usmerjevalnimi tablicami, ob poti pa so tudi velike informativne table.
Lahko se nanjo odpravite tudi sami.
 
Kdo je Magdalena Gornik?
O njej lahko veliko izveste na njeni spletni strani.
Objavljeno dne

K SVETEMU JAKOBU NA BIZELJSKO GRIČEVJE, 8. februar 2026

Prešernov dan smo praznovali pri sv. Jakobu na Malem Vrhu nad Brežicami. Župnija Pišece nas vsako leto vabi na romanje k sv. Jakobu,  na mesto nekdaj stoječe cerkvice, ki jo je zelo močno poškodoval potres v Petrinji. Na Sveti kraj na Bizeljskem, kjer bo kmalu stala novo cerkev sv. Jakoba.

Več kot petdest prijateljev poti sv. Jakoba in domačih romarjev se nas je podalo iz Dečnega Sela proti Malemu Vrhu. Pepi je gonilna sila tega romanja in vedno poskrbi za lep dan. Domačini so nas Jakobove romarje počakali pri Bubka baru in nam ponudili jutranjo kavico, za prijeten dan.

Pri Hotkovem križu nam je župnik župnije Pišece, gospod Ivan Šumljak, podelil Božji blagoslov, in nas povabil: »Bodite sol in luč, drug za drugega in cel svet. Kristjani smo zato tu, da naredimo svet boljši! Vaša luč naj sveti pred ljudmi. Da bodo videli vaša dela in slavili vašega Očeta.«

Smo pa bili tudi upanje za postavitev nove cerkve na Malem Vrhu, v podpori z molitvijo in darovanjem.

Podžupan občine Brežice, gospod Mihael Petančič je romarje razveselil, da se za novo cerkev že pridobiva gradbeno dovoljenje.

V upanju, da nas bo cerkev sv. Jakoba ponovno razveseljevala na Malem Vrhu smo molili z nogami čez vinske gričke, kjer smo na dvoriščih domačij opazili zelo podobne koruznice, kot so horreosi v Španiji na Camino poti k sv. Jakobu. Mogoče je ta podobnost še iz keltskih časov.

Romarska pot nas je peljala čez Curnovec, kjer nam je narava ponujala pogled na tla iz kremenčevega peska, kjer so domačini skopali jame za repnice. Čudež narave!

Pri kmetiji v vasici Curnovec so na lačne romarje pričakale gospodinje z domačimi krofi, Jakobovo torto, domačimi piškoti, kuhanim vinom, čajem in domačo viljamovko v Prešernovi steklenici.

»Kot je Prešeren na Slovenskem pojem najžlahtnejše poezije, ki izžareva vso globino slovenske duše, tako je tudi izvirni sadjevec, oživljajoč dolgo slovensko tradicijo izvrstne kvalitete, Sloveniji v ponos.«

Res smo bili ponosni na vse te romarje, domačine in ves Slovenski narod. Naj nas združi molitev v dobrem.

Tako okrepčani smo porabili še dobre pol ure do Malega Vrha in prisluhnili sv. maši, ki jo je daroval župnik župnije Loka pri Zidanem mostu, gospod Gregor Majcen. Dejal je: »Ko bo na tem mestu stala nova cerkev sv. Jakoba, bi Mali Vrh preimenovali kar v Veliki Vrh. Dajte kar danes zakoličite velikost cerkve za vse te romarje, da ne bo premajhna!«

Gospod Gregor nas je spomnil na prebrane besede v Berilu (Iz 58,7-10): »Daj lačnemu svoj kruh in pripelji uboge brezdomce v svojo hišo….Tedaj napoči kakor zarja tvoja luč in tvoje zdravje se bo hitro razcvetelo….bo vzšla v temi tvoja luč in tvoja temina bo kakor poldan.«

Bili smo romarji upanja brez Očetove hiše, brez hiše sv. Jakoba, pod milim nebom… A sonce bo zasvetilo, cvetje se bo razcvetelo, luč bo zasvetila v temi. Podpirajmo gradnjo nove cerkve sv. Jakoba z darovi in molitvijo!

S hrepenenjem in polni upanja smo se zbrali v Prosvetnem domu v vasi Globoko. Rudniški vagonček nas je spomnil, da se je v tej vasi včasih nahajal rudnik, kjer so nazadnje kopali kremenčev pesek in glino, kopanje lignita pa so leta 1964 opustili.

Okrepčali smo se z bogračem, ki ga je skuhala pridna roka v kuhinji vojašnice Jerneja Molana v Cerkljah ob Krki. Polna miza dobrot pridnih žena in deklet. Veselje ob harmoniki in kitari domačih fantov. In ples. Zlata kapljica dolenjskih gričev. Toplo besedo in poučno zgodovino nam je namenil predsednik sveta krajevne skupnosti Globoko, gospod Dušan Harpin. Povedal nam je, da so v začetku novembra 1941 Nemci iz vasi izselili 27 družin, nakar so se tu nastanili Kočevarji. Razstavo zgodovinskih dejstev smo si lahko tudi ogledali.

Tudi na poezijo nismo pozabili. Prebirali smo pesmi iz zbirke pesmi o domovini Skupaj, avtorja Igorja Pirkoviča.

Nekdanji ravnatelj osnovne šole Maksa Pleteršnika, Martin Dušič nas je spomnil, da smo v Pleteršnikovi dolini, v dolini jezikoslovca in slovaropisca Maksa Pleteršnika (1840 – 1923).

V imenu društva Pot sv. Jakoba je romarje nagovoril Matjaž Kosi, ker je bila predsednica Andreja Grahek odsotna.

Še marsikaj je ostalo neraziskanega, ki kar kliče da se vrnemo prej kot ob letu osorej.

Zapis: Irena Meglič

[Show slideshow]
Objavljeno dne

POD SONČNIM ČAVNOM, 28. februar 2026

Ali od sv. Jakoba v Skriljah do sv. Jakoba v Ozeljanu

ZAČETEK: Ob 7.30 s sv. mašo v cerkvi sv. Marjete Antiohijske v Skriljah, po maši kava in čaj v Dvorcu Favetti, Skrilje 24, med 8.15 in 8.30 odhod na pot.

Parkirate pri pokopališču v Skriljah.

KRATEK OPIS POTI:  Skrilje, Kamnje (cerkev sv. Mihaela), Školj sv. Pavla z obnovljeno cerkvijo in forma vivo, pod njim rimska cesta in vodni zbiralnik, Tabor nad Črničami, kamito znamenje sv. Lucije, k Vitovski Mariji (cerkev Device Marije in sv. Duha), do Šmihela (cerkev sv. Mihaela) in do Ozeljana (cerkev sv. Jakoba).

Celotna pot je dolga približno 19 km in na njej je 882 v.m. vzponov ter malce več spustov. Hoja poteka pretežno po gozdnih poteh in stezah, nekaj malega po asfaltu.

ZNAMENITOSTI: Vodni stolp.

Tabor nad Črničami je bil z obzidjem zgrajen 1413 kot gradišče, z namenom samoobrambe pred Turki.

Romarska cerkev na Vitovljah, ki je posvečena Materi Božji oz. sv.Duhu.

Skupaj s taborom jo uvrščamo v register najpomembnejših kulturnih spomenikov Goriške in je zaradi arhitektonsko umetnostnih vrednot pomembna tudi v slovenskem prostoru.

POVRATEK: V popoldanskih urah, iz Ozeljana je zagotovljen prevoz voznikov na izhodišče v Skrilje.

OPREMA: Vremenu primerna pohodna oprema.

HRANA IN PIJAČA: Iz nahrbtnika, gostilna je na cilju v Ozeljanu.

STROŠKI: Prostovoljni darovi.

ORGANIZATOR: Marijo Rovtar, Skrilje 24

Prijave niso potrebne.

Lepo povabljeni.

Objavljeno dne

K MAGDALENI GORNIK NA GORO, 21. februar 2026

Obiskali bomo Novo Štifto, Goro nad Sodražico, Sodražico ter Malo Slevico.

Magdalena Gornik, znana tudi kot Gornikova Lenčka ali Alenka, je slovenska rimskokatoliška mistikinja ter stigmatikinja. Vse njeno življenje je povezano z nenavadnimi mističnimi pojavi. O Magdaleni je veliko pisanih dokumentov. Med njimi so njena lastnoročna pisma, kakor tudi lastnoročna poročila oseb, ki so jo opazovale in so pisale poročila na škofijo, ali pa tudi v časopise.

ODHOD: Rakovnik, Ljubljana, parkirišče zgoraj pri cerkvi, 21. februar 2026., ob 07h30.

POTEK ROMANJA: S kombijem se bomo pripeljali do Nove Štifte, kjer si bomo ogledali romarsko cerkev Marijinega vnebovzetja, ki stoji na vzpetini Brinov vrh (622 mnm) nad Ribniškim poljem, ob vzhodnem vznožju Travne gore.

Nato bomo peš krenili po pobočju Travne Gore proti Gori pri Sodražici, ki se dviga nad ribniško dolino na višini 885 metrov ravno na meji med Dolenjsko in Notranjsko. Ustavili se bomo v cerkvici Marije Snežne nad vasjo Petrinci. Cerkev obdaja pokopališče, na katerem je pokopana Magdalena Gornik. Sprehodili se bomo še na polje, kjer stoji spominsko znamenje, saj je tam prvič doživela Marijin prihod z neba in nato v vas Janeži, kjer se je Magdalena rodila in do kapelice, kjer je velikokrat molila.

Nato se bomo odpeljali v Sodražico. V jedru kraja stoji župnijska cerkev sv. Marije Magdalene, ki si jo bomo ogledali. Vzeli si bomo tudi čas za kavo ali kak drug osvežilni napitek.

Potem se bomo s kombijem odpeljali še na Malo Slevico, kjer stoji cerkvica sv. Jakoba. Po krajšem postanku se bomo nato odpravili nazaj proti Ljubljani.

Peš romanje: trasa je dolga cca 14 km in večinoma poteka po široki makadamski cesti v gozdu, šele malo pred Petrinci bomo prišli na asfalt. Prvo polovico poti se bomo vzpenjali, nato sledi spust.

POVRATEK: V kasnejših popoldnaskih urah.

OPREMA: Oprema naj bo primerna vremenu. Priporočamo športne in udobne pohodne čevlje. Ob slabši vremenski napovedi vzemite s seboj dežnik.

HRANA: Hrana in pijača iz vašega nahrbtnika.

CENA: prevoz / kombi:  17 EUR, če bomo v polnem številu

prostovoljni prispevki v vseh cerkvicah, še posebej zaželeno pri sv. Jakobu

PRIJAVE: Obvezno na e-naslov: andreja.grahek@gmail.com  

Do 18.2.2026 oz. do zasedbe mest.

 

Udeležba na lastno odgovornost.

Se veselimo, da se vidimo!