Mesec: junij 2023

V soboto, 24. junija, se nas je 18 prijateljev poti Sv. Jakoba zbralo na Bajnofu pod Trško Goro pri Novem mestu. Po začetnih pozdravih in jutranji kavici s posladkom smo se odpravili po trasi Slakove poti – imenovane po Lojzetu Slaku – na vrh Trške Gore. Ob poti smo že takoj imeli priložnost videti zidanice in vinograde. Prva točka s postankom je bil razgled na Stari Grad, ki stoji že od leta 1300. Med drugo svetovno vojno je bil grad požgan in po njej delno obnovljen. Danes stoji osamljen, nima funkcije in se ne uporablja.

Še malo vzpona in pred nami se je prikazala cerkev na Trški Gori, na 428 mnv. Cerkev je dal postaviti stiški opat Jakob Reinprecht in leta 1622 so bila dela končana. Romarska cerkev je posvečena Marijinemu rojstvu, vsakoletno žegnanje je na mali šmaren oz. malo mašo 8. septembra. Zunaj cerkve, v lopi, sta pod zvonikom dva oltarja, na katerih so maševali, kadar je prišlo veliko romarjev, da niso mogli vsi v cerkev. Cerkev smo si ogledali tudi od znotraj, si vzeli čas za razmislek, zapeli Marijino pesem in zmolili litanije Lojzeta Grozdeta.

V okolici cerkve je kar nekaj znamenitosti in sicer štiri mogočne, večstoletne lipe, ki so sedaj zaščitene, spomenik Lojzetu Slaku, ki je imel na Trški Gori svojo zidanico in tam ustvarjal in vino in svoje pesmi. Malo naprej stojijo jaslice, ki so petkratna povečava originala patra Wolfganga Josepha Koglerja iz kartuzije Pleterje. Prijeten počitek in razgled nam je ponudila princesina klopica (postaviti jo je dala 17. cvičkova princesa), ki ima na sebi verz: »Klopca te vabi, da srce se ne spozabi in ko se vrneš spet na to goro, tvoje srce med vinogradi vpeto bo.«

Pot smo nadaljevali mimo zidanice Lojzeta Slaka, čez Golušnik do razvalin gradu Hmeljnik. Prvič se ga v pisnih virih omenja okoli leta 1200, mogočno je stal več kot 700 let, nato pa so ga med drugo svetovno vojno izropali in požgali. Denarja za obnovo ni, čeprav je razglašen za kulturni spomenik državnega pomena.

Po gozdni poti smo se nato spustili v Ždinjo vas, kje že od leta 1410 stoji cerkvica Sv. Jakoba. Danes ima cerkev tri lesene baročne oltarje, ki so lepo umetniško delo. Skupaj s križevim potom so bili obnovljeni leta 2010. Notranjost res preseneti, zelo je lepa. Ključarki sta nam pripravili dobrodošlico z malico, posladkom in pijačo. Prijetno druženje v senci cerkvice je bilo to.

Potem pa nas je čakal še povratek na izhodišče, po obronkih Trške Gore, z lepimi razgledi na vinograde in zidanice. V eni od odprtih zidanic smo se ustavili in poskušali domače lokalno vino in potico. Prijetno smo se osvežili in malo odpočili. Zadnji del poti smo spet hodili po Slakovi poti in istočasno še po trasi kolesarke dirke Tour of Slovenia, a mi smo šli na srečo navzdol.

Imeli smo se lepo, se naužili lepot in dobrot, hrane za dušo in telo.

Hvala vsem in kmalu spet na snidenje, saj kot pravi japonski pregovor: “Če imaš ob sebi prijatelja, nobena pot ni predolga.”

Besedilo in slike: Andreja Grahek

[Show slideshow]

Drugo zahvalno in spominsko romanje po Preddvorski veji Jakobove poti Slovenija od Hraš pri Smledniku preko Sv. Jakoba nad Preddvorom na Brezje

V soboto in nedeljo, 10. in 11. junija 2023 smo romali na drugem zahvalnem in spominskem romanju po Preddvorski veji Slovenske Jakobove poti  od Hraš pri Smledniku preko Sv. Jakoba nad Preddvorom do Brezij. Romanje je bilo namenjeno spominu na umrle Jakobove, in sicer Metodija Riglerja, dr. Vladimirja Žumra in Saše Cenerja, ki so se jim v zadnjih dveh letih na poti v večnost pridružili Jure Zimšek iz Vrhnike, Tone Podjed iz Tunjške Mlake, Cilka Smolič iz Novega mesta, Janez Mervar iz Hrušice, Franjo Hrovat iz Pšate, Feliks Podgoršek iz Preske in Jože Pajnič iz Muljave pri Mengšu.
.
Zbrali smo se iz vseh slovenskih pokrajin. 20 romarjev je bilo na poti dva dni, z nami je hodila tudi šestčlanska družina Rogelj iz Kokre, Ana, Ivana, Polona, Matej in Frančišek ter mama Tatjana. Najmlajša Polona je nas je med potjo razveseljevala s petjem in igranjem. Naslednjih 23 romarjev in dobrotnikov ob poti je bilo z nami le del poti.

Zbrali smo se pred cerkvijo v Hrašah pri Smledniku, kjer se začenja Preddvorska veja Jakobove poti na Brezje. Dobrodošlico so nam pripravili prizadevni člani Turističnega društva Hraše z Jožico in Markom Kumar ter zakonca Olga ter Marjan Mali iz Valburge, ki tudi finančno pomembno prispevata k delovanju Jakobovega društva. Ogledali smo si cerkev sv. Jakoba, ki se prvič omenja l. 1118, sedanja enoladijska cerkev je iz konca 15. stoletja. Glavni oltar je iz leta 1647. V sredini je kip sv. Jakoba, stranska oltarja sta posvečena sv. Ani in sv. Antonu Puščavniku. Na stranskih stenah cerkve sta zanimivi sliki sv. Jakoba, ena ga prikazuje kot vnetega Marijinega častilca druga pa kot zmagovalca nad Turki s turško zastavo v roki. Od tu smo se podali skozi vodiško gmajno proti vasi Voklo.

V gozdu pred vasjo Voklo nas je prvič kot smerokaz na romanju pozdravila brezjanska Marija. V Voklem nas je pričakal podžupan Občine Šenčur, Aleš Perič Močnik. Za dobrodošlico sta poskrbela Slavka Mikulič in Slavko Pestar, vrata cerkve je odprl ključar Jože Gašpirc, ki je cerkev predstavil in nas popeljal tudi v zvonik. Nato smo se podali proti Šenčurju in se ustavili na grobu pokojnega dr. Vladimirja Žumra, si ogledali farno cerkev sv. Jurija, ki se prvič omenja leta 1238. Tukaj naj bi stala cerkev ali kapela že v 8. stoletju, v obdobju oglejskega očaka Pavlina II. ob pokristjanjevanju Slovencev. Sedanja enoladijska baročna cerkev je bila sezidana leta 1747 na območju starejše, od katere se je ohranil le zvonik. Freske, ki so na stropnem oboku oltarnega cerkvenega dela, so delo Frana Jelovška iz leta 1750. Prizori na freskah predstavljajo življenje svetega Jurija. Slika sv. Jurija je delo slikarja J. Šubica iz leta 1883, freske v ladji pa M. Bradaške Na stranskem oltarju je slika sv. Jakoba starejšega, ki je tudi upodobljena na spominski romarski podobici.

Zavili smo proti Sr. vasi k cerkvi sv. Katarine in sv. Radegunde z vmesnim zvonikom. V starejši cerkvi sv. Radegunde so po požaru l. 1961 ob obnovi našli pod ometom gotske freske iz leta 1440. Cerkev sv. Katarine. Levo od zvonika je cerkev mlajšega datuma, njena znamenitost je restavriran kasetiran strop z angeli in podobo sv. Katarine v sredini. V cerkvi je zanimiv križev pot v bohoričici. V tlaku cerkve so odkrili temelje še starejše cerkve, ki jih lahko vidimo pod stekleno zaščito.

Tu nas je že čakala direktorica Zavoda za turizem Preddvor Ernesta Koprivc, ki je z nami nadaljevala pot do Preddvora, najprej preko polja do Visokega in naprej ob reki Kokri do znamenite cerkvice sv. Lenarta na Bregu pri Preddvoru, ki jo je predstavila Ernesta Koprivc. Njena največja znamenitost je kasetiran strop in freske. Po poljski poti smo prišli do farne cerkev sv. Petra v Preddvoru. Pozdravil nas je preddvorski župnik Pavel Okoliš. Predstavil je zgodovino cerkve, ki se prvič omenja v letu 1154. V času turških vpadov je bila zgradba dodatno utrjena. Iz tega obdobja se je ohranil
zvonik iz leta 1505, ki ima strelne line in del tabornega obzidja. Sedanjo baročno podobo je župnijska cerkev dobila leta 1751. Cerkvena notranjost je opremljena v baročnem slogu. Zanimivi sta sliki Zadnja večerja in slika sv. Petra, ki ju je naslikal Janez Wolf v 19. stoletju. Župnik nas je tudi prijetno presenetil s pogostitvijo.

V Preddvoru smo si ogledali tudi obnovljeni grad Dvor, po katerem nas je vodila Tanja Šubelj, grofica, ki je skupaj z občino Preddvor in številnimi domačini prostovoljci v rekordnem času obnovila in opremila grad. Po okrepčilu in počitku smo pot nadaljevali na sv. Jakob. Naša prva postaja je bila na gradu Turn, kjer nas je sprejela dr. Mira Delavec Touhami. Predstavila nam je delo in življenje prve slovenske pesnice, pisateljice in skladateljica Josipine Urbančič Turnograjske ter njeno spominsko sobo. Sledil je vzpon do cerkve in planinske koče na Sv. Jakobu. Ob petih je daroval
sveto mašo pater Damjan Ristić, predstojnik Duhovnega središča sv. Jožefa v Ljubljani, ki so se je udeležili tudi drugi preddvorski obiskovalci sv. Jakoba. Cerkev sv. Jakoba nad Preddvorom se prvič omenja l. 1415, vendar romanska ladja kaže na to, da je cerkev mnogo starejša. V cerkvi se na severni steni nahaja freska sv. Treh kraljev, na zunanji južni fasadi pa ostanki freske sv. Krištofa, sv. Jakoba in križanje iz 15. stoletja.

Po prenočevanju na Sv. Jakobu smo se v nedeljo zjutraj spustili v dolino ter se po dobrodošlici Mirana Zadnikarja v Preddvoru podali proti Mačam in Bašlju, kjer je del poti prehodil z nami in nas je pozdravil preddvorski župan Rok Roblek z najmlajšimi družinskimi člani oz. tremi udeleženci romanja, oskarjem, Binetom in Loti. Skozi vasi Trstenik in Goriče smo prišli na Golnik, kjer nas je pričakala rojstnodnevnica Eva Remškar. Po prijetnem srečanju, številnih čestitkah, dobrodošlici in zapeti pesmi nekdanje pevke skupine Gašperji Mirjane Bogataj, ki je bilo darilo Evi, smo šli skozi Udin boršt, vasi Sebenje in Križe do podjetja Mali-E-Tiko d. o. o. v Loki pri Tržiču. Sprejela in pogostila sta nas zakonca Marjan in Olga Mali. Samo še kratek del pešpoti skozi vas Kovor in po gozdu po Roženvenski poti do Brezij nam je ostal, ki pa se je časovno zaradi močnega naliva podaljšal. Na Brezjah so nas že čakali Preddvorčani in prijatelji Jakobove poti, tudi sami Jakobovi romarji. Mašo je daroval nekdanji priljubljeni preddvorski župnik Miha Lavrinc, predstavnik DPPSJS Matjaž Kosi pa je slovesno podelil priznanja dvajsetim dvodnevnim romarjem.

Veseli smo, da je romanje uspelo, da smo srečno prišli do cilja in sklenili, da se čez dve leti ponovno odpravimo po Preddvorski veji Jakobove poti.

[Show slideshow]