Objave

Objavljeno dne

STARA GORA NAD ČEDADOM, 19. OKTOBER 2024

V deželi kaplana Martina Čedermaca  pod Matajurjem, ki ponosno kraljuje nad nadiškimi dolinami, v katerih že trinajst stoletij žilavo ohranjajo “slovenjo” besedo, kulturo in vero Beneški Slovenci, stoji starodavna in priljubljena božjepotna cerkev Matere božje na 618 metrov visoki Stari Gori, ki je le osem kilometrov oddaljena od Čedada.

Tja, kamor so Slovenci romali že pred stoletji in kjer je nastal znamenit Starogorski rokopis, eden najstarejših zapisov v slovenskem jeziku, smo na oblačno sobotno jutro poromali tudi mi.

Stara Gora nas je sprejela v soncu. V svetišče, ki ga obdaja samostanski kompleks, smo se povzpeli po stopnicah in skozi vrata, kjer so vedno prihajali romarji iz smeri Čedada. V stolpu, kjer so še vidne line za obrambo svetišča, smo občudovali kip, drugi romarski spomenik od štirih, ki stojijo na Nebeški poti (Cammino Celeste). Ogledali so si tudi druga vrata, skozi katera so prihajali romarji iz drugih smeri. Desno od njih stojijo križ in kipa sv. Frančiška Asiškega in sv. Klare.

Ob 11. smo prisostvovali sv. maši, ki je bila še posebej slovesna zaradi petja lovskega moškega zbora, praznovanja 50. obletnice poroke italijanskega para in sodelovanja skupine motoristov, ki je imela po maši na parkirišču dogovorjen še blagoslov motorjev.

Po maši smo si ogledali cerkev z znamenito črno Marijo z Jezusom in kripto sv. Mihaela pod njo. Kip sv. Mihaela, ki prebada zmaja, ponazarja krščanstvo, ki premaga poganstvo. V kripti na stenah visijo zahvalne slike starogorski Mariji, za ozdravljenje in za ohranjeno življenje.

Nato smo se sprehodili po parku Križa in šli peš po označeni Poti starodavnih župnij do bližnje cerkvice sv. treh kraljev, ki stoji v gozdu, v senci starodavne lipe.

Sledil je premik v Čedad, kjer smo si ogledali glavne znamenitosti mesta, Hudičev most, baziliko sv. Marije Vnebovzete in stare mestne ulice.

Za konec smo si privoščili nekaj lokalnih gastronomskih dobrot in kavico v centru mesta.

Imeli smo se lepo, saj ko pridejo skupaj dobri in veseli ljudje, se širi naokoli samo veselje. Vreme je bilo in bil je tudi kostanj!

Lep jesenski dan, ki smo ga preživeli skupaj in ustvarili nove in tople spomine. Hvala vsem!

[Show slideshow]
Andreja Grahek

Foto: Andreja Grahek, Marija Rupnik

Objavljeno dne

Na rožnovensko nedeljo h Kraljici miru na Kurešček

Na rožnovensko nedeljo smo se v meglenem dopolnevu iz Turjaka podali proti Malemu Osolniku in tam obiskali cerkev sv. Jakoba ter v njen zmolili Angelovo češčenje. Ključar Franc z vsem srcem in znanjem skrbi za cerkev in vedno je potrebno kaj postoriti. Čeprav smo bili že druga skupina ta dan, se ni obotavljal in nam je šel odpret cerkev. 

Vreme se je malce razvedrilo. Malica pri studencu je bila v znamenju izdelkov iz jabolk in belokranjskih mesnih dobrot ter tistega, kar se je našlo v romarskih nahrbtnikih. Vsako leto nas navduši izjemna urejenost kmetije na nasprotnem bregu, kjer je vse na svojem mestu. 

Na Kurešček smo se podali že velikokrat, a letos smo si pot spet nekoliko drugače prilagodili. Tako nam nikoli ni dolgčas. S sveto mašo smo zaokrožili naše romanje, telo pa smo si okrepili pri okrepčevalnici ob koči.  

 

Objavljeno dne

ROMARSTVO MED SLOVENCI, prireditev ob Dnevih evropske kulturne dediščine, 27. – 28.9.2024

Člani Društva prijateljev poti sv. Jakoba smo se odzvali vabilu Prosvetnega društva Sotočje iz Škofje Loke in sodelovali na prireditvi o romarstvu med Slovenci, ki je bila organizirana ob Dnevih evropske kulturne dediščine. Namen dogodka je bil oživljanje tradicije romanja med Slovenci, spoznavanje in povezovanje društev s podobnimi interesi ter odkriti možnosti za sodelovanje v prihodnosti.

V petek, 27.9.2024 je bilo organizirano romanje od Sv. Jakoba v Ljubljani do Sv. Jakoba v Stanežičah. Skupaj je poromalo 7 članov društva Sotočje, od tega trije otroci iste družine stari pod 10 let in dve romarki DPPSJ.

Pred začetkom romanja je molitev pri Sv. Jakobu v Ljubljani vodil predsednik društva Sotočje Martin Krajnik. Pri Koseškem bajerju smo se malo okrepčali, najmlajši član pa je malo tekal naokrog, da mu ne bi otrpnile noge zaradi nošnje na hrbtih njegovih staršev.

Že v mraku smo prišli na hrib nad Pržanom. Vsi smo bili soglasni, da pot nadaljujemo z lučkami do cerkve Sv. Jakoba v Stanežičah. Matjaž Kosi, predsednik DPPSJ, nas je tam pričakal in s seboj prinesel romarske listine, da jih bodo lahko člani društva Sotočje napolnili z žigi ob poti. Kljub pozni uri smo se tam zadržali kot stari znanci.

 

Naslednji dan, v soboto, 28.9., ob 7. uri zjutraj, se je romanje nadaljevalo in sicer iz Stanežič do Škofje Loke. Slabša vremenska napoved je nekaj romarjev prestrašila in tako smo se zbrali samo trije. Po jutranji molitvi v cerkvi sv. Jakoba smo odšli.

Prvi večji postanek smo imeli pri cerkvi sv. Jakoba na Petelincu, kjer nas je pričakala ga. Zdenka s svojim možem. Cerkev sta lepo pripravila na naš obisk, nam razložila njeno zgodovino in posebnosti. Posebej čustveno pa je postalo, ko nam je na orglice zaigrala Ave Mario. Po okrepčilu smo se podali naprej do Sv. Jakoba nad Katarino. Tudi tam je bila cerkev je odprta, saj so jo krasili za sv. mašo naslednji dan.

Sledil je spust po poti sv. Jakoba in nato vzpon na Osolnik, do cerkvice sv. Mohorja in Fortunata, od koder smo imeli lepe razglede nazaj, na že prehojeno pot in cerkvice na hribčkih. Hodili smo po novo trasirani poti, saj je prejšnja varianta poti zaradi lanskoletnih vremenskih ujm neprehodna.

Nekaj kasneje, na poti proti Škofji Loki, nas je ujel dež, a ni bilo hudega. Slabega vremena ni, le obleči se je treba prav. Ob poti smo nabrali še nekaj prekrasnih jurčkov.

V Škofji Loki je bila ob 19. uri sveta maša za romarje v cerkvi Sv. Jakoba, ki jo je daroval tamkajšnji župnik Matej Nastran, po njej pa je ob 20. uri sledil uradni del prireditve v dvorani Miheličeve galerije v Kašči na Spodnjem trgu. Predstavila so se tri sorodna društva in sicer Društvo prijateljev poti sv. Jakoba v Sloveniji, Romarsko društvo ŠmaR iz Žirov in Prosvetno društvo Sotočje iz Škofje Loke, ki poleg romanj sodeluje pri različnih aktivnostih, tudi pri pripravi in izvedbi Škofjeloškega pasijona.

Sledil je sproščen pogovor vseh udeležencev prireditve in vsi trije predsedniki društev so sklenili, da se še srečajo in da skupaj naredimo romanje ali kak podoben dogodek.

Hvala Prosvetnemu društvu Sotočje za organizacijo dogodka in povabilo nanj. Imeli smo se lepo in lepo je spoznati druge enako misleče ljudi. Veselimo se nadaljnjega sodelovanja!

Naj zaključim z malgaškim pregovorom: Če gredo ljudje skupaj čez reko, jih tudi krokodili ne požro.

Silva Zimic, Andreja Grahek

[Show slideshow]
Objavljeno dne

ROMANJE NA STARO GORO NAD ČEDADOM, 19. OKTOBER 2024

V deželi kaplana Martina Čedermaca, pod Matajurjem, ki ponosno kraljuje nad nadiškimi dolinami, v katerih že trinajst stoletij žilavo ohranjajo “slovenjo” besedo, kulturo in vero Beneški Slovenci, stoji starodavna in priljubljena božjepotna cerkev Matere božje na 618 metrov visoki Stari gori, ki je le osem kilometrov oddaljena od Čedada.

Zgodovinarji pravijo, da je na mestu današnje cerkve stala že rimska postojanka, kar potrjujeo arheološke najdbe pri širitvi kripte. V ljudskem pripovedovanju pa je ohranjeno izročilo, da je na istem mestu stalo pogansko svetišče. Ko so bili ti kraji pokristjanjeni, so svetišče posvetili nadangelu Mihaelu.

Kdaj sta bila kraj in cerkev na Stari gori posvečena Mariji, ni znano.

Starogorska cerkev v današnji podobi je bila pozidana in posvečena leta 1744. V njej so pustili čudovite marmorne oltarje, ki so bili narejeni že v 17. stoletju. Marijin kip pa je veliko starejši, iz začetka 15. stoletja. Slovenski romarji mu pravijo Lepa Marija ali pa Živa Marija, Marija in Jezus pa sta črne polti.

Na Stari Gori živijo bratje kapucini, ki svetišče od leta 1913 tudi oskrbujejo.

Poleg verskega ima Stara Gora za Slovence tudi kulturno-zgodovinski pomen. Tu je namreč med letoma 1492 in 1496 nastal Starogorski rokopis. Gre za enega najstarejših rokopisov v slovenščini. Na njem so zapisani očenaš, zdravamarija in apostolska veroizpoved.

Trenutno so vsa mesta zasedena. Hvala  in se vidimo v soboto!

Se že velimo skupnega romanja!

[Show slideshow]