Od “Carolino” do Latisane
To je dan, ki ga je naredil gospod. Mirna, blagoslovljena noč je za nami. Ob sedmi uri imamo Sveto mašo, ob osmi zajtrk, potem pa nas Bojan odpelje v Carolino, kjer se v cerkvi sv. Tomaža priporočimo za varstvo na današnjem romanju. Zopet nam kažejo pot in smer Jakobove puščice, najboljši navigator pa sta Beatrika in Igor, ki nas vodita. Sonček nas prijetno greje, ob dvanajsti uri zmolimo angelovo čaščenje. Ker postajamo malo lačni, se okrepčamo z hrano iz naših malhic. Noge nam dobro služijo, ni potrebno nič zdravil zanje, za vsak slučaj pa malo »razkužimo« naše želodčke s pokoro., kaj pa je »pokora« pa si vsak razlaga malo po svoje. Pot nas vodi ob ogromnih njivah pšenice, vinskih trt in sadnega drevja. Klepet med hojo prekinemo in se umirimo v molitvi in premišljevanju vseh sedmih skrivnosti Serafinskega rožnega venca. Ko se približujemo mestu Latisana, opazujemo sonček, ki postaja rdeča krogla in se bosta kmalu objela z zemljo. Današnjo etapo zaključimo v cerkvi svetega Janeza Krstnika, kjer nas čakata naš Bojan in naš duhovni vodja p. Miran Žvanut.
Ura je šest popoldne in odpeljemo se na Mirenski grad, kjer nas čaka okusna večerja, preden se odpravimo na zasluženi počitek, zmolimo litanije in devetdnevnico k sveti Jožefini Bakhiti.
Oče, zdaj, ko glasovi molčijo in je utihnil trušč, se tu pred posteljo naše duše dvigajo k tebi in pravijo: » verujemo vate, zaupamo vate, ljubimo te z vsemi močmi. Slava ti, Gospod (IGNACIO LARRANAGA)
Darinka s soromaricami Fotografije: Igor
