»Zadnjič moj zvon mi bo zapel,
ko bom domov k mami hitel.
Jezus, moj brat, takrat bo z menoj,
kot je bil včeraj, kot je nocoj.«
Dragi Bogdan.
Zaključuje se skoraj 15-letno duhovno spremljanje Jakobovih romarjev v Društvu prijateljev poti sv. Jakoba v Sloveniji in še petletno obdobje, ko si bil z nami na drugačen način. Ob srečanjih te je krasil nasmeh, domačnost, preprostost, dobrosrčnost, iskrenost in nalezljiva vera v Boga, Nebeškega Očeta. Cenil si resnico in pravico, jezile so te laži, sprenevedanja, izkoriščanja in krivice. Na vsaki postaji svoje življenjske poti si poiskal cilj in vanj vložil vse svoje znanje in vso svojo moč, ne glede na ovire, ki jih prav nikjer ni manjkalo.
Ob debatah si neizprosno zagovarjal stališče, ki si ga oblikoval s prebiranjem različnih virov, ki si jih skušal vedno oplemenititi in podkrepiti z božjo besedo.
Za nas, Jakobove romarje si bil poseben blagoslov. Deležni smo bili številnih spodbud in pohval ob dosežkih, praznovanjih in pri delu na poti sv. Jakoba, »drugega mnenja« ob preizkušnjah, ki so nas doletele. Pogosto si nas nasmejal do solz. Vedno, do zadnjega, te je zanimalo naše delo, z nami si praznoval in nas spodbujal, hkrati pa vodil po poti proti končnemu cilju – proti nebeškemu Očetu. Nepozabni so bili obiski romarskih skupin v prenočišču v Podragi, svete maše za nas romarje, ko si v pridigah znal naše romarske duše povezati z dnevno božjo besedo, naša prizadevanja aktualizirati, a jih hkrati začiniti s posebnimi tebi lastnimi začimbami z božjega vrta. Za marsikoga od nas so bile zajeten zalogaj in smo jih morali potem v miru še enkrat prebrati in premisliti. S teboj smo se še februarja letos podali na Sabotin. In takrat si rekel: »Joj, kako nam je danes lepo. A če verujemo, to ni bogvekaj v primerjavi z nebesi.«
Izpolnila se je prošnja, ki si jo pred skoraj dvajsetimi leti izrekel med romarsko mašo na grobu apostola Jakoba v Komposteli, da bi tudi Slovenija imela označene poti sv. Jakoba. Danes jih ima: več kot 700 km označenih in več kot 200 km neoznačenih. In Podraga ima kapelico sv. Jakoba.
Zate veljajo Pavlove besede: Dober boj sem dobojeval, tek dokončal, vero ohranil. 2 Tim 4,7
Hvala, dragi Bogdan in Bog naj ti povrne! Tvoje telo naj v miru počiva blizu ljubega doma, tvoja duša pa se veseli v Božjem objemu v družbi angelov in svetnikov.
Iskreno sožalje vsem sorodnikom in bratom v duhovniški službi.
Jakobovi romarji
LUČ IN SOL SLOVENIJE, nekaj Bogdanovih misli
Če ne prosimo Boga modrosti, smo norci, ki zidamo hišo na pesku, če ne poslušamo Boga, je Jakobova pot brez smisla, nimamo kaj povedati Sloveniji in svetu.
Soočimo se z realnostjo; Bog tudi danes kliče »Abrahame«. Potrebno je vstopiti v puščavo! Se soočiti z resnico.
Kaj je skušnjava romarja? Da gre na pot zato, da pozabi na vse probleme, da zbeži v iluzije. Pravi romar je mistik, ki odkriva resnico, ki se trudi svet razumeti globlje, pogledati na življenje z očmi Boga. Če romanje ni povezano z življenjem, ni pravo romanje, je zgolj drogiranje. Neprestano si je potrebno postavljati vprašanje: Kaj se dogaja z mano? Kaj se dogaja s svetom?
Po poti sv. Jakoba, ljudje lahko hodijo zaradi različnih motivov: zaradi rekreacije, športa, zdravja, kulture, druženja… Tega ne smemo preprečevati, teh ljudi ne smemo obsojati… Pomembno pa je, da sami ponižno, spoštljivo in pogumno pričujemo za »izvor«, za »temelj« SJP. Da povemo, zakaj smo starodavno srednjeveško pot obnovili in zakaj jo vzdržujemo.
Romar vidi stvarnost tako kot je, hodi po krajih in ne bere ali posluša le tega, kar piše ali se objavlja v medijih.
Rad bi poudaril: Jakobova pot je velik Božji dar! Blažena Metodij in Marjeta! Blaženi, srečni Jakobčki! Vi ste veliki! Vi ste pomembni! Ker ste luč in sol Slovenije, luč in sol sveta. Veliko delo opravljate vsi, ki Slovensko Jakobovo pot vzdržujete, vsi, ki po njej romate, ki pričujete o pomenu te poti, o pristnem romarskem duhu. Jezus ne pravi bodite luč sveta, bodite sol sveta, ampak: »vi ste sol sveta, vi ste luč sveta«. Vi ste že veliki. Kdor je učenec, kdor živi v Očetovi ljubezni je sol, je luč sveta, je neizmerno velik. To pomeni, da ima silno moč: moč spreminjati svet, kot sol spremeni jed, kot luč prežene temo. To je zelo velika moč, ki je Božji dar. Ponižen ni, kdor je pohleven, temveč kdor se Božjega daru zaveda in je misijonar Božje ljubezni. S tega vidika imamo tudi romarji po Jakobovih poteh neverjetno moč! SJP spreminja Slovenijo in svet v celoti! Kako velik izziv! Kako velika odgovornost! Kako velika nevarnost, da se sol spridi, da sol »znori«, da mi postanemo norci in bedaki!
Bog nas izziva, da postanemo mojstri življenja. Umetnost življenja je prav ljubiti Boga, sebe in bližnje. Brez Boga je življenje plehko, brez Boga ničesar prav ne vidimo. Mojstri življenja postajamo, če smo učenci Učitelja, kot je bil njegov učenec tudi naš zavetnik, apostol Jakob.
Naprej! Višje! Globlje! Kvišku srca! Z Božjo pomočjo in po priprošnji sv. Jakoba. Sveti Jakob, prosi za nas. Sveta Mati Božja, prosi za nas. Amen.
Bogdan Vidmar, februar 2020

