Kategorija: Aktualno

Romanje Društva prijateljev poti sv. Jakoba na Zaplaz

Nežno valovita dolenjska pokrajina na to praznično soboto ne bi mogla biti lepša. Visoke majske trave in cvetoči grmi dajejo od sebe  vso mlado energijo in dehtenje, ki ga žal ni moč zajeti na fotografijo.

Na Zaplaz smo romali zaradi mladega fanta, ki se je v bližnjih Vodalah rodil pred natanko 100 leti, umorjen pa je bil na novega leta dan, še ne star dvajset let. Lojze Grozde je že razglašen za blaženega, Dolenjska in vsi Slovenci pa imamo svojega svetniškega kandidata, lahko bi rekli “posebne vrste”. Takega, ki se ni rodil v ugodne razmere, pa je vendar tako ljubil življenje v njegovi najčistejši obliki, gojil  iskrene  krščanske in domovinske vrednote, ki jih je preprosto pojasnil z besedami: “Luč je, ki šel sem za njo.”

Težko je biti pokončen, ko vlada strah in ko je ogroženo tvoje življenje. Z besedami “Jaz pa bom stopil v sredo naših dni,” je povedal, da se je odločil braniti ogrožene vrednote za vsako ceno. Takega poguma nam danes pogosto manjka.

Romanje je bilo praznično tudi zato, ker je bila izpolnjena zaobljuba soustanoviteljice našega Društva, Marjete Rigler, ki je v zahvalo za prebolelo okužbo raziskala zadnjo Lojzetovo pot domov, kamor ni več prišel, in jo opisala kot novo romarsko pot. Ob tej priložnosti je izšel tudi romarski vodnik in bila je izdelana spominska podobica.

Med nami so bili tudi člani Društva, ki so romanje že v začetku tedna začeli v Ljubljani in vso pot do Zaplaza hodili peš po zadnji poti mladega mučenca. Ostali smo se jim to soboto pridružili v hoji iz Šentlovrenca.

Po slovesnosti smo se vračali po sončnih pomladnih stezah. Zdi se, da je z nami hodila nekakšna milina – takšna, ki oplemeniti dan, ko si razmišljal o velikih stvareh, ki presežejo tudi smrt. Priporočajmo se pričevalcu za vero, blaženemu Lojzetu Grozdetu za vse naše življenjske poti.

Besedilo: Marjetica Škrlec, slike: Marjetica Škrlec in Danijel Selčan

[Show slideshow]

V soboto, 20. maja, se je skupina romarjev zbrala na slovesnem blagoslovu na začetku romanja. Prva slika je slika romarjev, ki so pred osmimi leti prvič romali po tem namenu. Ostali dve sta fotografiji člankov v tedniku Družina, 28. maja 2023.

[Show slideshow]

1. dan, prvo romanje Po zadnji poti blaženega Alojzija Grozdeta, ponedeljek, 22.5.23; Šmarje-Sap – Kompolje, 27 km;

Romarska pot je idejna zasnova in zaobljuba Marjete Rigler, ki pripravlja romarski vodnik.

Ena skupina romarjev je šla na pot že v soboto, 20.5.23, Ljubljana – Šmarje-Sap, 18 km; ta skupina nam je prenesla blagoslov g. nadškofa in metropolita Stanislava Zoreta.

[Show slideshow]

2. dan, romanje Po zadnji poti bl. Alojzija Grozdeta, torek, 23.5.23; Kompolje – Stična, 30 km;

Planiranih je bilo 34 km in v Stični smo morale biti do 18. ure. Komaj nam je uspelo. Par kilometrov smo prešvercale s hojo po cesti – hvala Bogu za asfalt in angelom varuhom, da se ni nobeni nič zgodilo!  Če si v stiski s časom, je to kar uporabna varianta!

Cukrčki:

Anči, pri hiši Jožica Rus , Jožičinemu možu Franciju, ko je od zvrhanega krožnika štrudlja ostal samo še en košček: “Med potjo nismo imele kaj počet, pa smo vam spekle štrudelj, a je dober?”

Marinka: “Grem jaz naprej, ker imam čevlje za roso otepat!”

Gospa Marijina, Lilijina mama: “Več daš, več imaš!” Reklo, ki je tudi meni zelo pri srcu.

Maria, na Lilijin komentar, ajde, gasa, dekleta: “Jaz imam samo nafto!”

[Show slideshow]

3. dan, romanje Po zadnji poti bl. Alojzija Grozdeta, sreda, 24.5.23; Stična – Trebnje, 25 km;

Kakšna dvoličnost! Če vodi romanje kdo drug, navadno jamram: “joj, asfalt!” Če vodim jaz (takšna čast me je doletela danes, uboge moje romarske dušice), potem je “asfalt primerna izbira, ker se najhitreje pride na cilj”.  Pa še kavice je na pretek!

[Show slideshow]

4. dan, romanje Po zadnji poti bl. Alojzija Grozdeta, četrtek, 25.5.23; Trebnje – Šentrupert, 17 km;

Pa smo jo dobili, moško družbo namreč. Miro nam je prinesel novega zagona, svežih moči, lepo vreme, stezice in makadam ter veliko znanja o cerkvicah ob poti. Dobrodošel!

Cukrčka:

Anči, ko je polila prt z rdečim vinom: “Če mi prinesete škarje, bom madež odrezala. Veste, pri nas tako delamo.”

Anči nas je zjutraj šetala po samostanu v Stični in se je hotela odkupiti s kavo. “Menda ja boste upoštevali, da sem najstarejša.” Maria: “Sedaj je obdobje otrok, otroci so glavni.” Anči: “Ĵoj, doma sem pozabila denarnico!”

[Show slideshow]

5. dan, romanje Po zadnji poti bl. Alojzija Grozdeta, petek, 26.5.23; Šentrupert – Čatež, 14 km;

Romantičen zaključek romanja kot se šika (skoraj zaključek, eno pikico smo pustili za jutri): hodili smo po gozdu, po travi, po kilavih mostičkih, po vodi, po blatu; pravi Božji blagoslov, da ni nihče imel blatne kopeli!  Šlo je kot na toboganu, gor, dol, gor, dol, pa ponovi vajo!

[Show slideshow]

6. dan, romanje Po zadnji poti bl. Alojzija Grozdeta, sobota, 27.5.23; Čatež – Zaplaz, 1 km; skupno smo prehodili 132 km; če bi hodili ves čas po GPS sledi, bi naredili 145 km; kar dobro smo sekali ovinke!

Na Zaplazu se nam je pri praznovanju Grozdetovega godu pridružilo kar 30 Jakobčkov, ki so poromali iz Šentlovrenca.

Hvala vsem, ki so pripomogli k organizaciji romanja, posebno Mariji Kramzar, ki je v to vložila ogromno časa in truda, na koncu pa ji je ponagajalo zdravje. Hvala dobrotnikom ob poti, romarjem in vodnikom za udeležbo, vam FB prijateljem pa za spremljanje in podporo! Vse dobro vsem želim. Objem

Besedilo in slike: Jelka Škrlj

[Show slideshow]