Zadnja etapa Prekmursko-Štajerske veje Jakobove poti med Smlednikom in Stanežičami je spremenjena zaradi poplne zapore visečega mostu čez Savo. V Vikrčah nadaljujemo naravnost po cesti v Tacen. Pri parkirišču za Šmarno goro zavijemo desno čez most. Na Naslednjem večjem križiđču zavijemo desno na Marinovševo cesto in nadaljujemo po Taborski cesti do odcepa za Stanežiče. Ta nas preko železnice in podhoda pod Šentviško cesto pripelje v Stanežiče. Zapora bo trajala predvidoma do konca aprila.
Društvena pisarna odprla svoja vrata
V sredo, 23. 3. 2022, je svoja vrata za obiskovalce odprla društvena pisarna. Najdete jo ob cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani na levi strani od vhoda v cerkev. V njej bodo člani društva dežurali zaenkrat dvakrat na teden: v sredo od 17. do 18. ure in v petek med 7.15 in 8.30. V pisarni dobite romarske listine, tiskane vodnike in nekaj promocijskega materiala: majice, školjke in lončke. Dežurni vam bodo na voljo tudi za posredovanje informacij o romanjih po Poti svetega Jakoba v Sloveniji.
Veseli bomo vašega obiska. Radi bomo poklepetali z vami ob kavi ali čaju.
Blagoslov žigov in občni zbor, 19. 3. 2022
S POGLEDOM NAPREJ: OBČNI ZBOR DRUŠTVA PRIJATELJEV POTI SVETEGA JAKOBA V SLOVENIJI
Dan je bil dobro izbran, podprt s soncem. Občni zbor, ta vsakoletni obvezni opravek številnih društev, je naše Društvo najprej opravilo “v praksi”, torej s hojo po prvi etapi gorenjske veje. Zbrala se je približno četrtina članov iz vseh koncev Slovenije. Imeli smo čast prisostvovati blagoslovu novih žigov in skrinjic in, na moje posebno veselje, tudi blagoslovu čisto prave romarske pisarne v središču mesta! Kasneje smo v uradnem delu ugotovili, da Društvo raste, kajti raste tudi navdušenje ljudi za Pot, za Camino, tisti v tujini in za naše, slovenske poti. Ni pomemben razlog, pomembno je, da člani že vemo, kaj te poti dajo posamezniku, zato bomo vse to tudi iz srca privoščili vsakemu, ki se bo kakršnim koli vprašanjem ali željo po spodbudi obračal na nas.
Zame bi bil ta dan sončen, tudi če bi deževalo .
Vabljeni k ogledu njegovih utrinkov: razstave limoških križev v Narodnem muzeju, blagoslovu romarske pisarne pri Sv. Jakobu, blagoslovu novih žigov na prvi etapi gorenjske veje, poti v Stanežiče ter popoldanskega občnega zbora v Dravljah.
Marjetica Škrlec
************
ULTREIA, SUSEIA – Z DRUŠTVOM PRIJATELJEV POTI SVETEGA JAKOBA V SLOVENIJI
ZAČNE SE S STREMLJENJEM.
NADALJUJE SE S PREDANOSTJO.
KONČA SE S HVALEŽNOSTJO.
Sobotno jutro se je pričelo s čudovitim sončnim vzhodom in čutiti je bilo, da se obeta lep dan.
Z prijetnimi občutki sem se odpravila do Novega mesta. Od tu dalje sem se s soromarko Ireno peljala v Ljubljano, kjer se je začel naš romarski dan. Najprej smo obiskali Narodni muzej in v njem razstavo Limoških križev Kristusa Kralja. Po njej smo obiskali cerkev Srca Jezusovega na Taboru. Po ogledu in predstavitvi smo se odpravili do cerkve sv. Jakoba v nove društvene prostore, ki jih je blagoslovil p. Miran Žvanut, ki je tu opravil prvega od blagoslovov tega dne. Od cerkve sv. Jakoba se prične romanje po delu Gorenjske veje Jakobove poti. Tako smo se odpravili proti Rožniku do cerkve Marijinega obiskanja. Po ogledu se nas je večina odpravila proti Stanežičam. Nekaj pridnih članov je zavilo v Dravlje pripraviti vse potrebno za občni zbor. V Dravljah v cerkvi sv. Roka smo imeli sv.mašo. Po njej je sledila pogostitev s toplim obrokom, sladkim in pijačo in nato še občni zbor. Ob koncu smo najbolj prizadevnim v društvu podelili lepe šopke, ki jih je izdelala članica Anka.
S prijetnimi občutki, hvaležnostjo v srcu in v duši za čudovit praznično romarski dan smo se v večeru poslovili in bogatejši odšli vsak na svoj dom.
Mojca Kozlevčar
Od Skrilj do Ozeljana – pod sončnim Čavnom, 12. 3. 2022
Ko sem Marjota vprašala, ali bo tudi letos postno romanje od Skrilj do Ozeljana, mi je dejal: “Uradno ne, a za društvo sem ga vedno pripravljen organizirati.” Pa se nas je skupaj z domačini na prelep zgodnje pomladni dan zbralo okrog 70.
Zbrali smo se pri Rovtarjevih in po dobrodošlici odšli do cerkve sv. Marjete, kjer naj bi bila sv. maša. A gospod Rafko Klemenčič je bil pozitiven in mašo je zamenjala molitev za srečno romanje. Čez gmajno smo se podali proti Kamnjam, župnijski cerkvi sv. Mihaela. Gospod župnik Rafko, ki je ravno urejal nadomeščanja za maše po župniji, nam je z vrha stopnic župnišča podelil blagoslov, pridne gospodinje pa so nas okrepčale. Pot smo nadaljevali skozi manjše zaselke proti Školju sv. Pavla nad Vrtovinom. Na bregu pod vrhom smo občudovali mogočno obzidje vodnjaka, ki so ga zgradili prebivalci utrdbe na vrhu. Vrh je bil namreč naseljen od prazgodovine dalje. Na vrhu danes kraljuje cerkev sv. Pavla, ki so jo obnovili leta 1946 (prva povojna obnova cerkve v Sloveniji), pred nekaj leti pa so pri obnovi dodali še zvonik na preslico, ki ga je postavil prav Marjo Rovtar. V cerkvi so spomiske plošče, na katerih so vklesana imena dobrotnikov, ki so pomagali pri obnovi cerkve in spomenik nekaterim žrtvam druge svetovne vojne. V bližini cerkve je postavljena forma viva z izdelki kamnoseške delavnice.
Po gozdu smo prispeli do Tabora nad Črničami in si ogledali mogočno obzidje iz leta 1413, ki je varovalo prebivalce pred Turki. Kraj pa je bil naseljen že pod Rimljani. V vasi lahko vidimo zanimivo stavbno dediščino. Rovtarjevi so nas spet okrepčali in podali smo se k romarski cerkvi sv. Marije nad Vitovljami. Nad Vipavsko dolino kraljuje že od 14. stoletja, bila je priljubljena romarska pot. Kraj je bil naseljen seveda že v prazgodovini. Leta 1944 so cerkev nemški vojaki podminirali in ostale so le ruševine. Po desetleni obnovi so jo sredi sedemdesetih let znova blagoslovili. V njej lahko vidimo značilne gotske sklepnike, ki so miniranje preživeli in kopijo Marijinega kronanja. Original hranijo v kromberškem muzeju. Tu so nas pogostili z najboljšo domačo malico.
Od tu je šlo le navzdol proti cerkvi sv. Mihaela v Šmihelu, kjer smo si ogledali znamenite restavrirane freske iz konca 15. stoletja. Zaključili smo v cerkvi sv. Jakoba v Ozeljanu, ki je danes podružnična cerkev. Nastala je najverjetneje s povečanjem grajske kapele, saj je povezana z ozeljansko graščino. Z desetko rožnega venca smo se zahvalili za prelep dan in prosili za tiste, ki trpijo zaradi vojne. Znova je zadonela prelepa pesem naših koroških prijateljev, ki jim se jim radi pridružimo tudi drugi.
Hvala Rovtarjevi in koroški Jakobovi romarji.
Z roko v roki za promocijo slovenske Jakobove poti
Na pobudo zagnanih Jakobovih romark iz Prekmurja in Prlekije smo se podali v skupno promocijo slovenske Jakobove poti od Kobilja do Ptujske gore. Kaj skupaj načrtujemo in kako bomo to izvedli si lahko ogledate na povezavi https://www.pozdravtv.si/po-jakobovi-poti/. V prispevku je omenjena tudi razstava Podobe Kristusa z odprtimi očmi. Več o njej najdete v zadnji številki tednika Družina, ki jo je mogoče dobiti na povezavi https://www.druzina.si/clanek/podobe-kristusa-z-odprtimi-ocmi.