PRAZNOVANJE 25-LETNICE DRUŠTVA, 20. september 2025

»Za prijatelje si je treba čas vzet’, se poveselit’ in kdaj znat’ potrpet’.«

In v soboto, 20. septembra, smo si Jakobovi romarji in naši prijatelji vzeli čas, da se poveselimo, saj, kot pravi slovenski pregovor »Izgubljen je dan, ko se nismo veselili.« Praznovali smo 25-letnico delovanja našega društva, srebrni jubilej.

Zbrali smo se že zjutraj, ob 8.45 v Domžalah, v cerkvi Marije Vnebovzete na Goričici (Tabor). Domači župnik Klemen Svetelj nas je pozdravil in nam podelil blagoslov. Sledila je manjša pogostitev s kavo in pecivom, nato pa smo peš krenili po poti, večinoma ob Kamniški Bistrici, proti Šentjakobu.

V Šentjakobu, v cerkvi sv. Jakoba, je bilo že vse pripravljeno in lepo okrašeno za slavnostno akademijo s kulturnim programom, ki se je začela ob 12. uri.

Orgle so svečano zaigrale, sledila sta dva nagovora, sedanje predsednice Andreje Grahek in Marjete Rigler, ki je pred 25. leti skupaj s svojim možem Metodijem ustanovila DPPSJS. V okviru slavnostne akademije sta bili predstavljeni dve publikaciji, ki sta izšli ob tej priložnosti: Zbornik, kot pregled dela in razvoja DPPSJS skozi 25 let in knjiga Moja pot, zbirka romarskih zgodb in razmišljanj, ki je nastala na podlagi povabila z ustvarjalnim natečajem. Petra Nastran in Marja Benedejčič sta svoje prispevke predstavili sami, za dva avtorja so to storili drugi bralci. Brana besedila, med njimi pesmi Toneta Pavčka in Janeza Medveška, sta popestrila petje baritonista Bogdana Magistra in orglice Zdenke Bergant. Zaključek pa je bil spet svečan, z mogočno melodijo orgel, ki jo je izvabljal Tine Likovič, in ki so nas tako že počasi pripravljale na začetek sv. maše, ki je sledil.

Sv. mašo je daroval nadškof msgr. dr. Marjan Turnšek, somaševal je domači župnik Matej Užmah. Prisotni smo sodelovali pri maši s petjem in branjem berila, prošenj, … Sv. mašo sta zaznamovala nagovor nadškofa, z maskoto svetega leta, Lučko, in njegova pridiga, ki je govorila o hoji.

Za zaključek uradnega dela praznovanja nam je domači župnik v Šentjakobu, Matej Užmah, predstavil domačo župnijo, cerkev sv. Jakoba in Plečnikova dela v njej.

Prisotni so lahko prisluhnili tudi voščilom in nagovorom, ki jih je DPPSJS ob svoji obletnici prejelo od Slovenske škofovske konference, prijateljskega romarskega društva Šmar in svojega duhovnega vodje p. Mirana Žvanuta.

Po skupnem fotografiranju smo se premaknili ven, na prostor pod cerkvijo, Pod Skal’co, kjer smo si, po tem, ko smo si že nahranili duše, nahranili še naše telo. Lepo vreme nam je omogočalo druženje brez ovir, v sproščenem klepetu in tudi zapeli smo.

V priprave in izvedbo praznovanja so bili vključeni člani DPPSJS s svojimi družinskimi člani in prijatelji, hvala vsem, ki ste s svojim delom in znanjem, in časom, ki ste ga v ta namen porabili, pripomogli, da smo res imeli lep praznik, ki si ga bomo zapomnili.

Na povezavi spodaj si lahko pogledate filmski prispevek o praznovanju, spodaj pa je še galerija slik, za lep spomin.

Društvo prijateljev poti sv. Jakoba, vse najboljše za srebrno obletnico!

In srečno še naprej!

Buen Camino!

 

ORGELSKI KONCERT, 19. september 2025

Praznovanje ob 25-letnici delovanja DPPSJS in 15-letnici Šentjakobske poti smo začeli v petek, 19. septembra, zvečer.

Ob 19. uri smo v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani lahko prisluhnili orglam, katerih polni in bogati zvoki so napolnili cerkev pod prsti Jurija Kernela. Igral je na spodnje in zgornje orgle, pričaral nam je bogat glasbeni večer, presenetljivih vrhuncev in tudi nežnih tonov. Barok in romantika, preplet znanih in povsem neznanih skladb.

Jože Ramovš je nekoč izjavil, da glasba razveseljuje človeka in olepša njegove vesele trenutke, glasba mu pomaga preboleti najhujše žalosti, glasba ga opogumlja, glasba mu pomaga k zbranosti in ga tudi sama na sebi duhovno plemeniti.
 
Na nas romarje tako delujeta hoja in gibanje v naravi, saj poleg gibanja tam poslušamo tudi različne zvoke in naravno muziciranje, zato je koncert v počastitev 25-letnice delovanja DPPSJS res nadvse primerna izbira.
 

Jurij Kernel se je rodil leta 2003 v Postojni. Poleg osnovne šole je 8 let obiskoval tudi pouk klavirja v glasbeni šoli v Postojni. Po letu premora se je z željo, da postane organist, vpisal na Orglarsko šolo v Ljubljani. Iz orgel je diplomiral 2023, iz teorije pa 2025.  Trenutno končuje drugi podiplomski letnik orgel pri prof. Tilnu Bajcu.

Redno študira na Pedagoški fakulteti, smer matematika in fizika in je aktiven skavt. Glasbo in znanost spretno združuje in ju prepleta v svojem življenju.

Po koncertu smo s krajšim druženjem nadaljevali v naši romarski pisarni.

Čestitke!

MOJA POT, Zbirka romarskih zgodb in razmišljanj

Vabljeni k nakupu in branju, naj vas zgodbe z romanj popeljejo po Sloveniji in svetu!

Avtor:več avtorjev
Naslov:MOJA POT
Podnaslov:Zbirka romarskih zgodb in razmišljanj
Št. strani:305 (barvno)
Vrsta vezave:Mehka z zavihki
Format:155 x 210
ISBN:978-961-97120-0-9
Založnik:Društvo prijateljev poti sv. Jakoba v Sloveniji
Izdano:Ljubljana, 2025
Jezik:slovenski
Žanr:kratka zgodba
Ključne besede:romanje, pot sv. Jakoba, Camino, Jakobova pot, romar,
Cena:20,00 EUR – osebni prevzem v romarski pisarni, Levstikov trg 2, Ljubljana, v času uradnih ur. 

24,50 EUR – pošiljanje po pošti (R Slovenija), na podlagi plačila na TRR (Namen: Knjiga Moja pot), dobavni rok 2 -5 dni (Pošta Slovenije). (Pri dostavi na območju Slovenije  znaša strošek soudeležbe za pripravo blaga in poštnino 4,50 EUR).

Za pošiljanje v tujino velja  veljavni cenik Pošte Slovenije.

Naročila: info@jakobova-pot.si

jakobovapot.pisarna@gmail.com

O KNJIGI

Zbirka romarskih zgodb in razmišljanj Moja pot je nastala na podlagi ustvarjalnega natečaja na temo Moja pot, s tematiko romanj po različnih romarskih poteh.

Kaj skrivajo modre platnice?

  • 58 zgodb in razmišljanj slovenskih avtorjev,
  • likovna dela in fotografije,
  • 9 zgodb tujih romarjev, ki so prehodili vsaj en del poti sv. Jakoba v Sloveniji.

Vsak, ki je kdaj romal ali hodil, je najprej naredil isto – tisti prvi korak, odločitev: grem! Sledile so priprave in odhod od doma. Zapustili smo toplo zavetje doma, njegove varnosti in predvidljivosti, in šli na pot, v neznano, z zaupanjem, da bo vse dobro, s sprejemanjem vsega, kar nam pot prinese. In kot je razlog za odhod na pot pri vsakem drugačen, so različna tudi doživetja na poti, vsak ima s poti drugačno zgodbo ali spoznanja. Ko ta pestra doživetja in različne poglede podelimo med seboj, smo vsi bogatejši, več vemo, spoznavamo drug drugega in se lahko tudi bolje razumemo.

In ker smo si med seboj različni, te zgodbe tudi predstavimo vsak po svoje: v besedi, s fotografijo, z ilustracijo, na lahkoten oz. smešen način ali kot resno premišljevanje in spoznanje s poti. A vsi smo hvaležni, da smo šli, za pot in za preizkušnje na njej. 

Tako je  nastal trajen zaklad spominov na Pot sv. Jakoba in druge romarske poti, na ljudi ob njih in na njih. Ob branju zgodb boste lahko obudili marsikateri spomin na svoje romanje. Nekoga pa bodo mogoče vzpodbudile, da zbere pogum in gre na pot. Saj ni nikoli prepozno. Poti čakajo, da jih prehodimo. Zakaj bi čakali, da življenje mine brez teh doživetij?

Želimo vam prijetno branje.

Buen Camino!

 

 

 

 

 

 

BARBANA – GRADEŽ – OGLEJ, 6. SEPTEMBER 2025

Obiskali smo dve veliki romarski središči v Italiji, otoček Barbana in Oglej. Povezuje ju Nebeška pot (Cammino Celeste) in po nulti etapi te poti (odsek Barbana – Gradež – Oglej) smo se sprehodili tudi mi.

Naš prvi postanek je bil Gradež, kjer smo se vkrcali na prvo jutranjo ladjico za Barbano. Tam smo prisostvovali italijanski maši ter si ogledali otoček (cerkev Marijinega rojstva, kapelica Marijinega prikazovanja, prvi romarski kamen na Nebeški poti). Barbana je starodavno marijansko svetišče, ki izvira iz leta 582. Sodobna cerkev je bila zgrajena v neoromanskem slogu v začetku 20. stoletja. Cerkev Marijinega rojstva je v celoti poslikana. Večina si je priskrbela tudi romarsko listino za Nebeško pot.

Po povratku z ladjico v Gradež pa smo jo peš mahnili v Oglej. Najprej po poti preko lagune, kjer nas je hladil veter, v senci edinih dreves na tej poti pa smo imeli prvi postanek za malico.

Ko smo prišli na celino smo šli z asfaltne poti v naravo med polja koruze in soje, nekaj časa smo hodili tudi po nasipu gradeške lagune. Ob cerkvici sv. Marka je bil majhen borov gozdiček, drugače pa je bila pot precej sončna.

Po prihodu v Oglej smo se najprej ustavili v majhni cerkvici sv. Antona, kjer smo se umirili in molili. Sledil je le še kratek sprehod do bazilike Marijinega vnebovzetja in svetega Mohorja in Fortunata, ki je nekdanja stolnica Oglejskega patriarhata in je uvrščena na seznam Unescove svetovna dediščine.

Bazilika je prava zakladnica umetnosti in zgodovinskega spomina, vendar svojo svetovno slavo dolguje predvsem starokrščanskim mozaikom, odkritim med letoma 1893 in 1912, ki so najlepši in najobsežnejši od vseh, ki so se ohranili v zahodnem svetu. Pripadali so prvemu središču svobodnega izpovedovanja vere v Ogleju, takoj po obdobju verskega preganjanja.

Obsežna mozaična površina (750 m2) z okrasjem akantovih mladik je razdeljena na deset ornamentalnih polj, s številnimi krščanskimi simboli, tudi v podobi raznih živali in rastlin, Jezusom kot dobrim pastirjem, morskimi prizori, zgodbo preroka Jone, ki ga mornarji vržejo v morje, ter emblemom krščanske zmage. Tu so tudi različni človeški liki.

Poleg mozaikov smo si v baziliki ogledali tudi kripto fresk in spodnjo etažo, z mozaiki in tlorisi bivališč. Po osvežitvi smo si ogledali še ostanke Rimskega Foruma.

V romarsko listino smo si ta dan pritisnili štiri žige Nebeške poti. Želja pa je, da prehodimo skupaj še kakšno etapo te poti.

KREDARICA, 14. – 15. AVGUST 2025

14. avgusta zvečer in 15. avgusta na Veliki Šmaren dopoldne sta sv. maše na Kredarici darovala Jože Poje in jezuit pater Miran Žvanut. Četrtkove večerne maše se nas je udeležilo veliko romarjev iz številnih slovenskih župnij.

Ker je avgusta letos 25 let odkar je bilo na Kredarici ustanovljeno DPPSJS, se je teh maš udeležilo tudi 10 članov društva.

Moški del ekipe se je podal tudi na Triglav. Brane je šel gor v četrtek in še v petek pred sv. mašo, sicer pa sta bila to že njegova 39. in 40. vzpon na Triglav.