Društvo prijateljev poti sv. Jakoba v Sloveniji vam želi blagoslovljene in miru polne božične praznike, v novem letu pa naj Pot vsak dan naprej nas pelje in izpolni skrite želje.
Naj bo leto 2026 srečno, zdravo, prijazno in z ljubeznijo bogato.
Prilagamo tudi voščila ostalih društev.
Na Gospodarskem razstavišču je od 24. do 30. novembra potekal 41. slovenski knjižni sejem s sloganom Branje je potovanje.
V sklopu prireditev na sejmu je sodelovalo tudi naše društvo, 29. novembra, na okrogli mizi z naslovom Nebeška pot ali kako romamo Slovenci. Okroglo mizo je organizirala Založba Ognjijšče ob izdaji knjige Žarka Mlekuža Nebeška pot (Cammino Celeste). Okroglo mizo je moderiral Blaž Lesnik, ostali sodelujoči pa so bili Žarko Mlekuž, Nace Novak in naša predsednica Andreja Grahek.
Sproščen pogovor se je sukal okoli Nebeške poti, ki so jo vsi sodelujoči že prehodili, okoli Poti sv. Jakoba ter Goriškega Camina.
To je bila priložnost, da ostalim sodelujočim in poslušalcem predstavimo našo Pot, njen status in načrte za naprej.
Slovenci radi romamo, romamo sami ali v skupini, doma in v tujini, na krajše razdalje ali po zelo dolgih poteh. Naša romarska zgodovina sega daleč nazaj in tudi za njeno prihodnost se nam ni treba bati. Romar hvaležno sprejme, turist zahteva – tudi okoli te izjave je tekla debata in odprla različne vidike peš hoje ali romanja.
Veseli smo velikega obiska Pogovorne postaje in vaše podpore ter sodelovanja. Dogodek je res lepo uspel, v veliko zadovoljstvo vseh udeležencev in predvsem Založbe Ognjišče.
11. novembra 2025 nam je predsednik evropskega združenja Camino Europa Compostela (CEC), g. Pascal Duchêne, poslal obvestilo:
»Z veseljem vam sporočam, da je naš Upravni odbor, ki se je sestal včeraj, soglasno formalno odobril vaše članstvo v Camino Europa Compostela.
Veselimo se vašega prihoda v našo federacijo in smo prepričani, da bodo prispevki Slovenije zelo cenjeni.«
26. novembra je potekal redni obdobni sestanek, na daljavo, kjer smo lahko že sodelovali. Dobili smo priložnost, da se predstavimo ostalim državam in združenjem, ki so že včlanjeni. Predstavili smo jim naše aktivnosti ob 25-letnici delovanja DPPSJS in sicer akcijo Romajmo skupaj!, zbirko zgodb Moja pot ter Zbornik.
V nagovoru je predsednik, g. Pascal Duchêne, ki je hkrati tudi predsednik Belgijskega združenja prijateljev sv. Jakoba iz Kompostele, povedal:
»Taka srečanja, čeprav preko ekrana, krepijo naš občutek pripadnosti Caminu Europa Compostela.
Prav tako nam potrjujejo, koliko močnejši smo skupaj pri razvoju in vzdrževanju poti v Santiago, deljenju duhovne izkušnje, ki nam jo le-te ponujajo, in pri ohranjanju vsega zgodovinskega bogastva in dediščine, ki jo naše poti posedujejo.
Z ohranjanjem poti v Santiago in prenašanjem njenih vrednot gostoljubnosti, bratstva, svobode, humanizma, jakobinske duhovnosti in mnogih drugih ostajamo zvesti svojemu poslanstvu in svojemu DNK kot romarji. Naša združenja postajajo bistvene postaje na poti v Kompostelo.
Naša skupna odgovornost v Caminu Europa Compostela je pokazati, da tako kot so poti v Santiago oblikovale Evropo okoli leta 1000, jo danes oblikujejo še bolj kot kdaj koli prej in ji pomagajo rasti v našem svetu, ki ga pesti kriza. Pomembneje kot kdaj koli prej je, da ohranjamo vrednote, ki jih spodbujajo evropske institucije, da bi lahko naš čas še naprej užival v miru, harmoniji in upanju za prihodnost.
Naj nam naš prijatelj sveti Jakob pomaga bdeti nad njegovimi potmi in romarji, ki po njih hodijo.«
V CEC je trenutno (stanje november 2025) včlanjenih 27 združenj iz 20. držav, kar pomeni približno 40.000 ljudi.
V CEC se trenutno že izvajajo različni projekti, o njihovem poteku in razvoju vas bomo obveščali.
Tudi letos, v svetem letu in letu praznovanj, bomo, kot je sedaj to že tradicija, poromali na Brezje, da se zahvalimo drug drugemu, Mariji in Bogu za vse prejeto v tem letu.
Za peš romarje veljajo naslednja zbirna mesta in ure odhodov:
Vodice – pred cerkvijo ob 6.30
Kranj – bar Mitnica ob 10.00
Naklo – avtobusna postaja ob 10.45
Sv. maša v baziliki na Brezjah bo ob 15.30.
Po maši bo – ob 16.45 – v piceriji Moby Dick (Črnivec) podelitev potrdil za prehojene poti sv. Jakoba v Sloveniji.
Po podelitvi sledi družabno srečanje in druženje ob hrani, pijači in petju.
Odhod domov:
V kasnejših popoldanskih oz. večernih urah. V lastni režiji oz. z rednim avtobusom iz Črnivca pri Radovljici.
Avtobusne povezave v smeri Ljubljane: 18.20 / 18.50 / 19.20 / 19.50 / 20.20 / …
Oprema za hojo naj bo primerna vremenu.
Priporočamo športne in udobne čevlje. Ob slabši vremenski napovedi vzemite s seboj pelerino ali dežnik.
Hrana in pijača med potjo iz vašega ruzaka.
Popoldne, v času druženja, bodo na voljo pice različnih okusov.
V sklopu dogodka v Črnivcu bo možno tudi plačilo članarine za leto 2026.
PRIJAVE na povezavi (potrebujemo zaradi lažje organizacije dogajanja na Brezjah / Črnivcu):
Lepo povabljeni!
Se že veselimo, da se vidimo!
Na blagoslov križa in ikone sv. Katarine smo se podali v soboto, 22. 11.. Odločili smo se, da bomo na prireditev poromali peš.
Pot smo začeli v pri samostanu na Kostanjevici ali na Kapeli, kot ji pravijo domačini. Na hribu, ki je bil v preteklost znan po kostanjih, danes raste le en kostanj. Neporušeni del cerkve je najstarejši del Nove Gorice. Samostanski kompleks je najbolj obiskana turistična točka v Novi Gorici.
S ploščadi pred samostanom smo si ogledali panoramo: Goriški grad, semenišče, Vrtojbo, Miren, obsežno pogorišče na kraškem hribovju, park eksot Rafut z vilo v neoislamskem slogu, del posestva komune Srečanje.
Ogled smo nadajevali v cerkvi Marijinega oznanjenja (Kostanjeviške Kraljice), ki je preživela burne čase. A obnove so ji vrnile nekaj prvotnega sijaja. Bogastvo štukatur in poslikav v prezbiteriju kaže na njen začetni sijaj. Med prvo svetovno vojno je bila skoraj porušena (najmanj prezbiterij in korna ograja), obnovili so jo italijanski frančiškani. Iz prvotne cerkve se je ohranil tudi tlak, ki je zgovoren pomnik preživelih časov.
Grobnica Burbonov je umeščena pod prezbiterij. V njej počiva zadnji francoski krlj Karel X in člani njegove družine. Umrl je med begunstvom po prihodu v Gorico. Želel si je biti pokopan na Kostanjevici. Tudi marmorni sarkofagi, narejeni iz nabrežinskega in istrskega marmorja, so morali v begunstvo (na Dunaj) v času, ko je bila cerkev porušena.
Samostanska knjižnica je poimenovana po Stanislavu Škrabcu, frančiškanskemu patru, jezikoslovcu, začetniku glasoslovlja in uredniku Cvetja iz vrtov sv. Frančiška (skoraj 40 let). Hrani več kot 16000 knjižnih enot, od katerih je skoraj tretjina v nemškem jeziku, sicer pa hrani knjige v 25 jezikih. Slovenskih je dobrih tisoč. Najstarejša je 550 let stara inkunabula, najznamenitejša pa Zimske urice Adama Bohoriča z lastnoročnim podpisom avtorja.
Rožni vrt je zasajen z vrtnicami burbonkami, ki jih odlikuje rožna barva. Kljub pozni jeseni nas je razveselil pozni cvet.
Romanje smo nadaljevali peš proti Trgu Evrope, nastalemu v čast Evropske prestolnice kulture (EPK). S pobočja pod samostanom je lepo videti Erjavčevo ulico, nekdaj pokopališko cesto, ki je hkrati aleja zaslužnih mož (in Ljubke Šorli, pesnice in organistke, edine ženske v aleji). Trg je nova turistična točka v Novi Gorici, ki ni le mesto vrtnic in mladosti ampak tudi pravi botanični vrt. Po popisu je v mestu zasajenih 136 različnih drevesnih vrst in nekaj lepih drevoredov. Do leta 1971 je bilo ozelenjevanje mesta ljubiteljsko delo, od tedaj dalje za to skrbijo usposobljeni krajinarji. Mesto je z EPK pridobilo tudi nekaj novih muzejskih zbirk, številne prireditve in komaj verjetno, a resnično – samostanu na Kostanjevici EPK ni dodelil nobene javne prireditve, namenil jim je sodobni smerokaz v centru mesta. A število obiskovalcev se je letos podvojilo – glede na lansko leto.
Prečkali smo Solkan (omenjen prvič leta 1001) in zagrizli v hrib sv. Katarine. S poti se nam je odprl prelep pogled na Novo Gorico še iz druge strani.
Cilj romanja je bil blagoslovitev križa in ikone sv. Katrine na mestu, kjer je pod vrhom vzpetine stala cerkev sv. Katarine Sinajske. Leta 1959 so oblasti dokončno odstranile ruševine cerkve, ki naj bi kvarile podobo mesta, kljub temu, da jo je bila župnija pripravljena obnoviti. Ime vzpetine je iz Svete Katarine prevzelo ime Kekec (po imenu gostišča nad ruševinami). Tu so se nam pridružili še drugi jakobovi romarji. Priložnostna akademija, blagoslov križa, ikone in sveta maša so predstavljali vrhunec dneva. In hkrati preizkus romarskega duha, ki je stoje in spoštljivo zdržal v mrazu in vetru, premražen, a bogatejši. Med pridigo smo slišali, da je sv. Katarina med drugim priprošnjica za zdravo pamet. Kot žebljiček na glaviček aktualnim razmeram.
Nekateri smo romanje zaključili v konkatedrali v Novi Gorici ob simbolnem križu in oljenki iz Solkana.
Radovednost si lahko potešite še z ogledom:
Akademija, blagoslov križa in ikone, sv. maša
