OB ŠUMEČI SAVI od Stanežič do Šentjakoba
Bilo je takšno pravo poletno romanje, ki ga je spremljalo šumenje Save in sprva simbolično, kasneje pa tudi zares, hladilo vroč dan.
Zbrali smo se pri sv. Jakobu v Stanežičah, kjer sta že čakala organizatorja Daniel in Hinko, pa tudi polna miza krofov.
Posebne besede je naša Irena posvetila Anki ob njenem okroglem jubileju, kar pomeni, da smo dan že začeli s pesmijo.
Nato smo se podali v smeri Tacna, si ogledali kajakaško progo in nadaljevali pot mimo številnih ljubljanskih vrtičkov. Po dokaj senčni poti smo hodili proti kampu Ježica in vmes zavili tudi do rečne obale.
Sledil je tisti del poti, ki ga imamo kljub družabnosti vsi radi: pol ure hoje v tišini, ki jo vsak nameni svojim mislim, svojemu pogovoru z Gospodom, svoji umiritvi. Zato smo malce kasneje še z večjim veseljem klepetali pri Šternu na Ježici, kjer nas je “počastila” Anka in kjer smo se osvežili tudi telesno.
Ker smo bili za prihod v Šentjakob kar zgodnji, smo si potem, ko smo obhodili tudi hipodrom v Stožicah, privoščili zame nekaj najlepših trenutkov ta dan. Posedli smo v drevesno senco, zmolili in nato počivali, tisti najbolj pripravljeni za akcijo pa so se podali tudi v vodo. Da pa preostanek romarjev ne bi bil brez osvežitve, se je kasneje, tik pred šentjakobsko gostilno Boccaccio, pošteno ulilo. Pelerine in dežnike smo sušili v prijetnem vzdušju znotraj gostilne, kjer smo nazdravili tudi Hinku.
Prelep višek dneva je bila sveta maša v cerkvi svetega Jakoba v Šentjakobu, ki jo je daroval sam nekdanji ljubljanski nadškof in metropolit msgr. ddr. Anton Stres.
Pričakal nas je v cerkvi sredi množice upodobljenih svetnikov in oltarnim kipom Jezusa, ki dviga roko nad kipom našega sv. Jakoba Starejšega, kakor bi hotel tudi nam povedati, da gremo z njim v pravo smer. Tako se je zdelo tudi meni še posebej ob zaključku, ko smo se ob okusni malici še dolgo zadržali v klepetu.
Hvala vsem, ki ste romanje pripravili in hvala Bogu za tako lep sobotni dan.
Marjetica Škrlec
V cerkvi sv Jakoba v Stanežičah nas je pričakal mežnar Jože in nam jo predstavil. Po duhovnem in telesnem okrepčilu smo po urniku štartali proti reki Savi. Lahka, zanimiva in slikovita, dobro označena pot nas je motivirala za molitev, prijetno hojo in užitke ob brzicah reke Save.
Vsak od nas je nekaj pripomogel in dal romanju svojo dodano vrednost. Med potjo smo praznovali dva rojstna dneva – Ankino 50. in nekaj letnico in Hinkov rojstni dan. V kampu Ježica in Gostilni Boccaccio smo tudi nazdravili in zapeli tako kot se spodobi za takšne dogodke. Organizator je pozabil naročiti kopalke za kopanje. Napako so delno popravili Branko , Irena in Eva ki so korajžno skočili in zaplavali v sveži in čisti Savi. Barbara in še kdo smo upali samo do kolen.
Po maši smo se kot po navadi zbrali pod Skalco se okrepčali in prijetno družili. V sproščenem klepetu sta se nam pridružila tudi naš škof Anton Stres in ddr. prof. Stanislav Gerjol.
HVALA BOGU IN HVALA VSEM ZA ČUDOVIT DAN.
Še posebej sem hvaležen sovoditelju Hinku za pomoč pri vodenju in skrb za duhovno dimenzijo na romanju.
»TO JE BIL DAN, KI GA JE NAREDIL GOSPOD«
Danijel Selčan
Fotografije niso urejene, ker “draži” urejevalnik.
