TRETJE SPOMINSKO ROMANJE PO PREDDVORSKI VEJI, 31. maj in 1. junij 2025

V spomin na vse pokojne romarje po poti sv. Jakoba v Slovenji smo zadnji vikend v maju, 31. 5. in 1. 6. 2025, že tretjič prehodili Preddvorsko vejo poti sv. Jakoba od Hraš pri Smledniku do sv. Jakoba nad Preddvorom in naprej do Brezij. Spominsko romanje poteka na vsaki dve leti. V letu 2019 je bilo romanje otvoritveno, po smrti Vladimirja Žumra, ki je to pot trasiral, pa od leta 2021 ta romanja štejemo kot spominska. Tako smo letos dejansko po tej poti hodili četrtič.

Začetek romanja je bil še posebej slovesen, saj je g. župnik iz Smlednika, David Jensterle, poleg podelitve romarskega blagoslova sodelujočim blagoslovil tudi novo informativno tablo, ki po novem stoji ob cerkvi sv. Jakoba v Hrašah pri Smledniku. Na njej najdemo glavne podatke in informacije o poteku Preddvorske veje poti sv. Jakoba.

Ob tretjem spominskem romanju so bile odprte tudi cerkve ob poti, tako smo si lahko ogledali notranjost cerkev sv. Jakoba v Hrašah, sv. Jerneja v Voklem, kjer smo prisostvovali zaključku sv. maše za vse vojne in povojne žrtve in imeli možnost pozdraviti vse prisotne, sv. Jurija v Šenčurju, cerkvi sv. Katarine in Radegunde v Srednji vasi,  sv. Lenarta v Bregu ob Kokri, sv. Petra v Preddvoru in sv. Jakoba nad Preddvorom, kjer smo ob petih popoldne sodelovali pri posebni romarski sv. maši, ki jo je za nas daroval jezuit Damjan Ristić. Na koncu sv. maše je blagoslovil skrinjico in nov žig poti sv. Jakoba – sv. Jakob nad Preddvorom, ki bo od sedaj naprej na romarje čakal na brunarici ob planinski koči.

Pred vzponom na sv. Jakoba smo bili v piceriji Gorski privez v Preddvoru deležni pogostitve s pico,  nato pa smo si lahko ogledali tudi grad Dvor, ki je lepo obnovljen, od nedavnega tudi kapelica v njem.

Povzetek prvega dne kot krajši film:

V nedeljo zjutraj smo iz središča Preddvora krenili proti Mačam in Bašlju, kjer nas je počakal preddvorski župan Rok Roblek, ki se nam je na delu poti pridružil s svojimi otroki kot najmlajšimi pohodniki, in namenil del svojega časa za daljši pogovor z romarji.

Daljši postanek za malico smo si privoščili še v Goričah pri Jakobovih romarjih Mirjani in Franciju Urbancu ter v Loki pri Tržiču pri Marjanu in Olgi Mali v podjetju MALI-E-TIKO, ki pomembno pomaga pri opremljanju naših poti z informacijskimi tablami in skrinjicami.

Sledil je še vzpon proti Kovorju, kasneje smo sledili Rožnovenski poti in prijetno utrujeni prispeli na Brezje. Zaključek dvodnevnega romanja je bila posebna romarska maša na Brezjah, ki jo je daroval domačin jezuit Jože Roblek, tudi sam Jakobov romar, saj je nedavno prehodil Camino Krk.

Po maši je sledila podelitev potrdila o prehojeni Preddvorski poti in posebnega potrdila, ki ga izdaja Svetišče na Brezjah – Romar upanja, to je vsak, ki v svetem letu opravi peš romanje k Mariji Pomagaj – vsaj 25 km ali roma na Brezje s kolesom – vsaj 50 km. Vsak udeleženec romanja je prejel tudi posebno spominsko podobico sv. Jakoba, izdano posebej ob tej priložnosti.

Povzetek drugega dne kot krajši film:

Hvala vsem, ki ste pomagali pri izvedbi: Franceski, kot glavni organizatorki, vsem romarjem s številno udeležbo (prvi dan 31, drugi dan 30), še posebej duhovnikom, ključarjem in mežnarjem cerkva ob poti, hvala gostiteljem in društvom ob poti za vse prigrizke in napitke, za pico v Preddvoru, brezplačen ogleda gradu Dvor, in še in še.

Se vidimo spet čez dve leti na četrtem spominskem romanju po Preddvorski veji poti sv. Jakoba!

 

DAN ODPRTIH VRAT, 23. maj 2025

V petek, 23. maja, 2025, je v romarski pisarni DPPSJS potekal že drugi Dan odprtih vrat, pisarna je bila tako za obiskovalce odprta od 7. ure zjutraj do 18. ure popoldne.

Tudi jutranji dež ni pokvaril razpoloženja in pripravljenosti naših prijateljev da pridejo, se odpravijo na izlet, z vlakom, avtobusom ali svojim prevozom in prišli so iz različnih koncev Slovenije. Čez cel dan smo jih našteli nekaj manj kot 50.

To je bila priložnost, da so romarji, ki so sodelovali na jubilejnem dogodku Romajmo skupaj! prejeli svojo spominsko romarsko listino, ki je bila posebej oblikovana za ta dogodek.

Možno je bilo kupiti vse artikle, ki so na voljo v naši pisarni in veliko se jih je odločilo za značke z znakom Društva prijateljev poti sv. Jakoba, ki je nova ponudba v naši romarski pisarni.

V romarski pisarni je na ogled tudi razstava romarskih majic, ki so jih v ta namen prispevali člani društva oz. njegovi prijatelji in podporniki. Vsaka nosi neko posebno zgodbo in spomine.

Vsekakor pa je bil cel dan namenjen druženju in sproščenemu klepetu. Obujali so se spomini, izmenjali izkušnje in nasveti, romarji so izrazili svoje želje po bodočih romarskih dogodkih.

Vmes smo se pa še malo igrali, otroci pa so lahko risali in barvali pobarvanke s tematiko sv. Jakoba in camina.

O dogajanju na dnevu odprtih vrat smo pripravili tudi nekajminutni video posnetek, ki ga lahko vidite na povezavi:

Dan odprtih vrat romarske pisarne DPPSJS 2025

Hvala za vaš obisk, čas in za vse prinesene dobrote! Dobro je bilo.

Se vidimo naslednje leto!

ROMAJMO SKUPAJ! 17. maj, 2025

V soboto, 17. maja, 2025, smo romali skupaj po Šentjakobski poti, to je po poti sv. Jakoba, ki poteka od Slovenske vasi na meji s Hrvaško do Trsta (oz. po dolenjski in primorski veji skupaj). Dogodek smo poimenovali Romajmo skupaj! in ga dober mesec prej začeli oglaševati. V ta namen smo romarjem predstavili celotno pot oz. vse znamenitosti in cerkve sv. Jakoba ob njej.

Romalo je več kot 200 romarjev in pohodnikov, od tega 55 članov društva. Udeležba je bila mednarodna, poleg Slovencev so romali tudi tuji državljani. Pot, ki je dolga 278 km, smo prehodili po vseh 26. odsekih te poti, ki so bili določeni posebej za ta dogodek in dolgi od 10 do 15 km z namenom, da lahko sodeluje čim več ljudi. Nekateri so prehodili en odsek, nekateri dva ali celo tri. Romali so posamezniki, družine, različne generacije iste družine, skupine prijateljev, sodelavcev ali skupine drugih sorodnih društev. Starostna razlika med najmlajšim in najstarejšo je bila več kot 80 let.

Nekateri romarji so ta dan namensko hodili tudi po drugih vejah poti sv. Jakoba.

Če seštejemo vse prehojene kilometre na ta dan, jih je več kot 3300, kar pomeni, da bi prišli iz Slovenije v Santiago de Compostela in še malo naprej.

Romarski duh je povezal Slovenijo, romarjeva molitev je povezala ljubitelje poti sv. Jakoba. Bog je obilo blagoslovil romarje s prijetnim romarskim vremenom, veselje romarjev na poti in po končanem romanju ob tem jubileju je bilo neizmerno. To so pokazale tudi fotografije ali kratki video posnetki  s poti, s katerimi so romarji preplavili socialna omrežja in si pošiljali pozdrave z enega konca poti na drugega in bili na tak način skupaj v duhu, ena velika družina, ki jo povezuje sv. Jakob.

Romarski dan se je zaključil s sv. mašo, ki jo je pri sv. Jakobu v Ljubljani daroval p. Miran Žvanut ob somaševanju p. Tomaža Mikuša. Kljub prestanim naporom na poti so romarji dodobra napolnili cerkev in soustvarili res lep zaključek romanja. Bili smo romarji upanja in romarji veselja!

Vsi romarji prejmejo spominsko jubilejno romarsko listino, izdano posebej za to priložnost, z jubilejnim žigom, ki povezujeta naš romarski dogodek z naslovom Romajmo skupaj! s sporočilom svetega leta, Romarji upanja.

Romanje Romajmo skupaj! je bilo organizirano v sklopu praznovanja 25. obletnice ustanovitve Društva prijateljev poti sv. Jakoba v Sloveniji in 15. obletnice blagoslova Šentjakobske poti.

NA SVETE GORE NAD SOTLO, 10. maj 2025

15  ljubiteljev poti sv. Jakoba  se nas je odpravilo po krožni Poti ljubezni iz Bistrice ob Sotli na Svete Gore in nazaj na izhodišče.

Spremljal nas je sonček, pot je šla gori in doli po čudoviti zeleni pokrajini, ki so jo krasile pisane travniške  in druge rože, po res lepih kotičkih Kozjanskega parka.

Šli smo mimo razvalin gradu Kunšperk in okamenele Ajdne babe, na razgledni balkonski točki (Vlka pečina) smo imeli malico. Do gradu na Bizeljskem smo šli res precej naokoli, a smo sledili markacijam, ki so nas vodile med vinogradi. Na gradu nas je pričakal graščak. Razkazal nam je grad, sobane in vinsko klet, deležni smo bili tudi vinske degustacije.

Sledilo je še malo hoje doli in gori in prišli smo na Svete Gore.

Svete gore (527 mnm) so hrib z arheološkim najdiščem in znano marijansko romarsko središče nad Bistrico ob Sotli. Čeprav ime namiguje na več vrhov, gre samo za en vrh, ki nosi tako ime zaradi več svetišč. Veljajo za največjo kulturno znamenitost občine Bistrica ob Sotli. Pisatelj Davorin Petančič jih je opisal v povesti Svete gore (1936).

Romarski kraj sestoji iz osrednje Marijine cerkve – posvečena je Rojstvu Device Marije (male maše), kar praznujemo 8. septembra – in štirih kapel, ki so posvečene Lurški Materi Božji, sv. Sebastijanu in Fabijanu, sv. Juriju ter sv. Martinu. Stojijo tik ob cerkvi, zaradi česar so Svete Gore znane kot kraj z največ svetišči na enem kraju v Sloveniji. Dve od kapel, kapeli sv. Jurija in sv. Martina, po navedbah umetnostnega zgodovinarja Ivana Stoparja, veljata za najstarejši ohranjeni stavbi v Sloveniji, saj datirata v 9. ali 10. stoletje. K ostalim objektom romarskega svetišča spadajo še mežnarija in pred njo kapelica – ti se na hajata ob vznožju hriba, mimo njih smo se povzpeli po lepi potki do vrha.

G. župnik nam je odprl cerkev, ki je čudovita, bogato je poslikana in v njej stoji 7 oltarjev. V glavnem oltarju je tudi kip sv. Jakoba. Predstavil nam je zgodovino romarskega kompleksa in cerkve. Po krajši molitvi in petju Marijine pesmi smo se mimo križevega pota, katerega avtor je kipar Stane Jarm, odpravili v dolino, po gozdu. Malo pod vrhom, že na poti v dolino, se v gozdu nahaja še tako imenovana Božja noga, to je zidano znamenje sv. Križa z izvirom vode.

Ob povratku v Bistrico ob Sotli smo si privoščili še osvežitev v gostilnici.

Imeli smo se lepo, preživeli smo dan v naravi, med prijatelji, s katerimi smo lahko med potjo v miru poklepetali, časa je bilo namreč dovolj. In kot pravi japonski pregovor: »Če imaš prijatelja ob sebi, ni nobena pot predolga.«

Hvala Mojci za organizacijo in vodenje.

Kmalu spet na novo srečanje!

Svetoletni romarji na Sveto Goro, 10. maja 2025

Ob predstavitvi novega zemljevida svetoletnih cerkva (Zemljevid svetoletnih cerkva) je Škofija Koper v sodelovanju z jakobovimi romarji pripravila  peš romanje, ki povezuje dve stvetoletni cerkvi:  konkatedralo Kristusa Odrešenika v Novi Gorici do baziliko Svetogorske Kraljice  na Sveti Gori. Tu je na mestu prikazanja Device Marije pastirici Urški postavljena mogočna cerkev s prelepim razgledom od morja do gora, po Sloveniji in Furlaniji.

O začetkih romarske božje poti govori latinski napis iz 17. stoletja na podstavku Marijinega kipa z Detetom v naročju v kapeli prikazanja: »Tako se je Marija na gori Skalnici, sedaj pa se imenuje Sveta Gora, prikazala leta 1539 Uršuli Ferligojnici in ji naročila: Povej ljudstvu, naj mi tukaj postavi hišo in me prosi milosti.«

 Zbralo se je nekaj več kot dvajste romarjev, ki se nam je v Grgarju priključila še skoraj desetina. Med nami je bila skupinica italijanskih jakobovih romarjev iz sosednje Furlanije in novinarka Radia Ognjišče s. Meta Potočnik, ki je poskrbela za prispevek o romarskem dnevu za radio.  Na začetku je pozdravil, predsatvil svetišče in blagoslovil romarje  škofov vikar za Evropsko prestolnico kulture g. Bogdan Vidmar.  Vodnik Ivo je izbral prijetno gozdno stezo, ki je romarje od konkatedrale pretežno po gozni stezi najprej popeljala proti gostišču na Kekcu, priljubljeni izletniški točki novogoričanov, pod Kekcem skrenila na stezo pod Škabrijelom proti Borojevičevemu spomeniku blizu krožišča pod Sveto Goro in po stezi v Grgar. Tu smo si romarji ogledali grob vidkinje Urše Ferligoj s čudovitim mozaikom in župnijsko cerkev sv. Martina. Zapeli smo marijino pesem in prisluhnili predstavitvi Urškine poti ter se malce okrepčali.

Romanje se je nadaljevalo po Urškini poti  mimo kapelice, ki stoji na mestu rojstne hiše Urške Ferligoj. Čez kak teden jo bo krasilo obilje cvetov prelepih dehtečih vrtnic. Na poti smo prečkali potok, hudournik in ponikalnico Slatna. V zgornjem delu pri mostu prav prijetno šumlja, ko se prek skal pretaka v dolino.  

Na poti smo opazili tudi obvestilne table za Borovo pot. Pesnik je bil kot Vladimir Pavšič rojen v Grgarju.

Ob 13.30  ali malce pozneje, da se se nam pridružili  še kolesarski romarji, ki so povezovali drugi dve svetoletni cerkvi v Koprski škofiji (Koper in Log pri Vipavi) s Sveto Goro, smo se združili pri sv. maši.  Maševal je škofov vikar za pastoralo, Ervin Mozetič in v pridigi govoril o upanju, ki nas končno pripelje do našega zemeljskega cilja in nas rojeva v presežno. S Božena Kutnar, narodna delegatka ob jubilejnem letu je vse prisotne nagovorila, zemljevid svetoletnik cerkva pa je predstavil eden od avtorjev Blaž Lesnik.

Po sv. maši smo naše srečanje sklenili z bratskim druženjem.

Hvala dragi prijatelji za vso pomoč pri organizaciji in izvedbi.

Eva

Fotografije: Nadja Premrl, Eva