Metodiju v spomin

“Jaz sem Pot, Resnica in Življenje”, govori Gospod; “nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni.” (Jn 14,6)

V petek, 30. oktobra, se je v naročje svojega Nebeškega Očeta preselil naš predsednik Metodij.

 

Koliko veselja, lepote in sreče smo skupaj z Metodijem doživeli na teh poteh. Prav je, da se tega hvaležno spominjamo in iz teh milostnih trenutkov črpamo moč za našo nadaljnjo življenjsko pot.

Samo mislimo si lahko, doumeti pa ne moremo, kolikšne radosti je Metodij, ki se je podal na najimenitnejše romanje, kot izvidnik pred nami, deležen na romanju, ki nekoč čaka tudi nas.

(Bogdan Vidmar)

 

Buen camino, Metodij!

Napotki za romanje po slovenskem Caminu

V meniju Napotki so objavljeni podrobni napotki za prenočevanje, prehrano in drugo po poti sv. Jakoba v Sloveniji. Razdeljeni so na tri veje Jakobove poti:

V istem meniju so na voljo tudi natančni podatki za ogled poti na Google zemljevidih (na pametnih telefonih) in datoteke za navigacijske naprave:

romanje

Jakobova pot na zemljevidu

Na gorenjski potiNa podstrani (tudi zgoraj v meniju) so na voljo sledi slovenskega Camina – Jakobove poti. Veliko delo je opravil Janko Purkart, ki jih je pripravil. Sledi so razdeljene na štiri etape. Lahko pogledate pot na Google zemljevidu ali pa si na svoj računalnik shranite datoteke za program Google Earth ali GPS napravo.

Buon Camino!

Marijin oktober nas znova vabi

»Marijin oktober nas znova vabi, da pogosteje vzamemo v roke rožni venec in se z njim sprehodimo po zgodovini odrešenja. Nekaterim uspe narediti celotno pot od veselja preko luči in žalosti v častitljivost in zmolijo v enem dnevu vse štiri dele, nekateri pa ostanejo pri eni skrivnosti in eni desetki. Eni in drugi s tem lepo poveličujejo Boga v družbi z Marijo. MAGNIFICAT se pridružuje tej lepi pobožnosti in jo spodbuja«.

Miran Špelič OFM, urednik slovenske izdaje Magnificat

ROMANJE K MARIJI, KRALJICI MIRU NA KUREŠČEK, na rožnovensko nedeljo – 2. 10. 2016

 

Verjetno je že več kot deset let, ko sem prisluhnila Vinkovemu vabilu za romanje na Kurešček iz njegove rodne Muljave. V temi smo tiho vstopili v Marijino cerkev in  ob 5,00 nas je blagoslovil domači župnik g. Pahulje. Romanje je postalo tradicionalno romanje Društva prijateljev sv. Jakoba in je vključeno tudi v program romanja. Vmes smo  letos pripravili ali se udeležili še kakšnega dodatnega romanja, ker je letos leto Božjega usmiljenja, a Mariji s Kureščka ostajamo zvesti.

 

Danes sem dobila revijo Magnifikat v roke in naj vas spodbudi za rožnovensko romanje še nekaj misli.

Mira Dobravec, iskalka Boga, mama in babica je v sestavku Dal si mi razum, da te iščem z njim (J. Pucelj) zapisala: »Oktober je tudi mesec rožnega venca in ob tem se je lepo spomniti besed Dalajlame v ljubljanskem Tivoliju, ko je na vprašanje, kako naj se Slovenija duhovno razvije, preprosto odgovoril: Ne iščite odgovorov v tujih filozofijah in navadah, držite se modrosti in vere svojih prednikov, to je najlažja pot!« In utrujen iskalec ve, da ko ves svet obteče, najboljši kruh doma se peče! In se vrne od vseh modrosti daljnega sveta nazaj k preprostemu, pomirjajočemu rožnemu vencu svoje stare mame. In mu je lahko preprosta ustna molitev ali najgloblja kontemplacija.«

Dragi prijatelji bodimo ponosni, da smo si na osnovi vere, ki so nam jo dali naši starši, zapisali v društveni statut, da prijateljujemo zaradi oživljanja tradicije srednjeveških slovenskih romanja v Kompostelo in pričetkom romarskih poti k sv. Jakobu v Sloveniji in v tujini ter oživljanja ostalih romarskih poti v Sloveniji in tujini.

Tako delujemo že šestnajsto leto in hvala Bogu, sv. Mariji in sv. Jakobu in vsem vam dragi prijatelji za pomoč, saj domačini ob slovenski Jakobovi poti in komposteljski romarji pravijo: » Ljudje prihajajo, romarska pot sv. Jakoba živi!«

 

Oktober je tudi Frančiškov mesec in mesec molitve za mir. Duh Assizja, ki se je začel 27. oktobra 1986 s sv. Janezom Pavlom II. je povezan tudi z nami. Tudi mi med romanjem molimo za mir v naših srcih, za mir v naših družinah, v domovini Sloveniji in za mir po svetu. Za družinski blagoslov predlaga p. Miran molitev , ki je pripisana sv. Frančišku in jo pozna vse svet. Molitev je bila prvič objavljena anonimno 1912 pred prvo svetovno vojno v Franciji, kasneje je bila natisnjena na hrbtno stran podobice sv. Frančiška Asiškega in so jo napačno pripisali njemu.

 

Dragi prijatelji naj vas povabiva skupaj s prijateljem-romarjem Vinkom Severjem na rožnovensko romanje od Marije na Muljave do Marije na Kurešču v nedeljo 2. oktobra 2016 s to preprosto molitvijo, ki nas naj spremeni v ORODJE MIRU.

 

Gospod,

Naredi me za orodje miru.

Kjer je sovraštvo, naj prinašam ljubezen.

Kjer je žalitev, naj prinašam odpuščanje.

Kjer je spor, naj prinašam edinost.

Kjer je dvom, naj prinašam vero.

Kjer je zmota, naj prinašam resnico.

Kjer je obup, naj prinašam upanje.

Kjer je žalost, naj prinašam veselje.

Kjer je tema, naj prinašam luč.

 

Učitelj,

naj se ne trudim,

da bi me drugi tolažili, ampak naj sam tolažim;

da bi me drugi razumeli, ampak naj sam razumem;

da bi me drugi ljubili, ampak naj sam ljubim.

 

Kajti

Ko dajemo prejemamo;

Ko odpuščamo, nam je odpuščeno;

In ko umremo, vstanemo v večno življenje.

 

Komposteljska romarja:

 

Marjeta in Metodij

Ljubljana, 22. septembra 2016

Analiza letnega romanja

Uporabljeni načini romanja

Nadaljujemo z analizo, s katero smo pričeli v prejšnji številki Peregrina in za katero smo kot osnovo vzeli medletne statistike Pisarne za romarje Jakobove katedrale, ki se tokrat nanašajo na način, ki ga uporabljajo romarji: peš romanje, kolo, konj idr.

Načini, ki se jih poslužujejo romarji, da opravijo svoje romanje, so vedno bolj pisani, dovolj je da, ko smo na Caminu, pogledamo naokoli ali pa medije, ko pišejo o tem. Katedrala smatra za romarje pešce, konjenike in kolesarje: kot je znano, morajo slednji prevoziti 200 kilometrov (namesto 100 km), da lahko pridejo v Kompostelo. Poleg tega je bila ne dolgo nazaj priznana Morska pot, toda zadnje kilometre je potrebno prehoditi peš, od izliva Villagarcia de Arosa. Drugi način romanja, ki smo ga lahko videli, je bilo romanje na invalidskem vozičku, ki je povzročilo polno polemik v primerih, ko je šlo za vozičke na motorni pogon. Dejstvo je, da sta kljub »pripomočkom« najpomembnejši skupini, procentualno gledano, romarji, ki potujejo peš in romarji kolesarji.

Tako je, kot je možno videti tudi v priloženi tabeli, romanje na konju (govorimo seveda o zadnjih 20 letih) obrobnega pomena: stalno pod enim procentom; nekaj podobnega je možno reči za razdelek »Drugo«, ki smo mu dodali razdelek »Ne zabeleženo« (še posebej obsežno v času večjih aglomeracij v pisarni romarjev Jakoba, glej Sveta Leta).

Peš hoja in kolo sta najljubši sredstvi romarjev za romanje, čeprav romarji, ki uporabljajo svoje lastne noge, močno vodijo. Če se ponovno vrnemo k tabeli, lahko vidimo, da število kolesarjev, čeprav je na začetku veliko, prične po letu 1996 upadati (procentualno gledano) in se umiri po Svetem letu 1999. Upoštevajoč povprečje, vidimo, da je povprečni procent kolesarjev v obdobju 1993 – 1998, ki znaša 28,11 %, v naslednjem obdobju padel na 16,41 %, če pa izvzamemo Sveti leti 1999 in 2004, vidimo, da se procent dvigne na 18,52 %, kar je zelo podobno procentualni vrednosti vsakega leta posebej.

Peš romanje je za razliko najštevilčnejše in se je enako kot romanje s kolesom v zadnjih letih ustalilo pri 81 %, medtem ko je pred 1999 dosegalo 71 %. In kot ne preneha naraščati število peš romarjev in kolesarjev, lahko vidimo, da število prvih raste veliko hitreje kot število drugih.

Za zaključek in upoštevajoč statistike zadnjih let, lahko rečemo, da se sestava romarjev glede na način potovanja deli na 81 % peš romarjev, 18,5 % kolesarjev in 0,5 % romarjev, ki uporabljajo druga sredstva, kot so jezdne živali, plovila, invalidski vozički, itd.

Manuel Paz de Santos

camino_p_m