ROMANJE NA KOROŠKO, TOREK, 1. oktobra 2024

Start iz Ljubljane, s parkirišča pri Mercatorjevi trgovini na Rakovniku v Ljubljani ob 6h00

Program (organizator Drago Jeseničnik):

– Dobrodošlica na Koroškem pri Jeseničnikovih doma

– Ogled farne cerkve sv. Elizabete v Slovenj Gradcu

– Ob 8h30 maša v cerkvi sv. Jakoba v Pamečah

– Sledi prevoz do Grmovškovega doma pod Veliko Kopo

– Peš – cca 2 uri do Črnega vrha na Pohorju (1543 m, najvišji vrh Pohorja)

– Peš do Ribniške koče (malica iz nahrbtnika)

– Ogled spomenika in Ribniškega jezera

Hoje bo skupaj za 5-6 ur, med potjo bo obilo lepih razgledov.

Pot po gozdu do Miklavževe domačije, Velika Mislinja (Kmečki turizem), kjer bo topla malica: gobova juha, ajmoht, ajdovi žganci, ržen kruh.

Čaka nas tudi obilo ljudskega petja in pristnega pohorskega humorja.

Prijave: Prijave za prevoz iz Ljubljane sprejema Dane Selčan (031 465 368) do sobote, 28.9., do 12. ure oz. do zasedbe sedežev (prevoz s kombijem / osebnim avtomobilom). Cena prevoza bo od 15 – 18€ .

Lepo povabljeni!

Prireditev o romarstvu med Slovenci ob Dnevih evropske kulturne dediščine, 27. – 28.9.2024

Prosvetno društvo Sotočje iz Škofje Loke organizira poseben dogodek, na katerega ste lepo povabljeni.

V petek 27.9.2024 je zbor ob 16. uri pred cerkvijo sv. Jakoba v Ljubljani. Romalo se bo do sv. Jakoba v Stanežičah.

Naslednji dan, v soboto, 28.9., ob 7. uri zjutraj, se bo romanje nadaljevalo in sicer iz Stanežič do Škofje Loke. Sledila bo sv. maša za romarje ob 19. uri v cerkvi sv. Jakoba, po njej pa bo ob 20. uri sledil uradni del prireditve v dvorani Miheličeve galerije v Kašči na Spodnjem trgu.

Namen dogodka je spoznavanje in povezovanje društev s podobnimi interesi.

Na uradnem delu prireditve se bodo predstavila tri društva in sicer Društvo prijateljev poti sv. Jakoba v Sloveniji, Romarsko društvo ŠmaR iz Žirov in Prosvetno društvo Sotočje iz Škofje Loke. Sledila bosta še predstavitev načrtov za naslednje leto in pogovor oz. druženje.

Lepo povabljeni!

PO POHORJU IN K SV. JAKOBU NA RESNIK – v soboto 24. 8. 2024

Pohorje je masivno sredogorje, dolgo okoli 70 km in široko 20 km. Je podobno veliki kopi, saj ima zaobljene vrhove in zmerno strma pobočja, preraščena z iglastimi gozdovi. Različni deli pogorja se imenujejo po bližnjih krajih. Tako imamo Zreško, Slovenjebistriško, Slivniško, Mariborsko, Ruško, Lovrenško ter Slovenjegraško Pohorje .

Naš cilj so Lovrenška jezera, ki so v bistvu največje visoko barje v Sloveniji in eno najpomembnejših v južni Evropi. Dvajset jezerc leži na slemenu Planinka med rušjem, ki prerašča večji del barjanske površine. Po ogledu tega čudesa narave se bomo odpeljali v vas Skomarje pod Roglo in spoznavali zgodovino življenja Pohorcev z ogledom Skomarske hiše in knjižne zbirke Jurija Vodovnika (1791 – 1858), pohorskega  ljudskega zabavljača, igralca, sodobnika Franceta Prešerna in A. M. Slomška. Nekaj njegovih pesmi bomo imeli priložnost tudi slišati ali prebrati. Možno si bo ogledati cerkev sv. Lamberta iz 13. stol. Iz Skomarja ni daleč do vasi Resnik, kjer se nahaja cerkev sv. Jakoba. G. župnik  Stanko Kranjc nam je obljubil darovanje sv. maše. Po sveti maši se bomo spustili v Zreče na malico.

Organiziran prevoz je že zaseden.

Lahko se pridružite, če imate svoj prevoz. Obvezno se javite na telefon: 031 465 368, Dane Selčan, do četrtka, 22.08., za dogovor glede podrobnosti.

Izhodišče za planinski izlet bo pri Koči na Pesku (1385 m), od koder bomo šli mimo Mašinžage v smeri proti  Lovrenškim jezerom (1520m). Po spoznavanju barja in sprehodih ob jezerih ter po okrepčilu iz nahrbtnika se bomo odpravili po drugi poti do Rogle. Tu si bomo ogledali novo cerkev, ki je v obliki pohorske smreke. Med potjo se bo iz Volovske planje ob lepem vremenu dalo videti Konjiško goro in Stenico, Boč  na jugu ter KS Alpe, Paški kozjak , Uršljo goro in Peco na zahodu. Pot ni zahtevna. Hodili bomo okoli 3 ure.

Z Rogle se odpeljemo v Skomarje. Sledi program kot je navedeno zgoraj.

Prihod v Ljubljano bo okoli 20.00 ure.

Predvideni strošek: 21 EUR

V primeru slabega vremena romanje odpade.

Po Benediktovi poti – po poteh svetnikov v Sveto deželo – 21. dan

MIRAPADOVA

NAJ BOM KAPLJA V OCEANU, KAJTI BREZ TE KAPLJE OCEAN NI POPOLN. (MATI TEREZA IZ KALKUTE)

Ob 8.30 me poberejo v Senožečah. Zopet bo Bojan spremljevalec s kombijem vse štiri dni. To je blagoslovljena pot, ga bomo kar posvojili do Svete dežele in še za nazaj, da se ne bo sam vračal domov, mi pa nekje nad oblaki….Bog je visoko, Jeruzalem pa daleč….Ob 10.30 smo na začetku tokratne etape, ki bo trajala 4 dni. Po obvezni kavici, ki jo jaz nadomestim s par požirki vode, ker imam v postnem času post od vina in od kave. Prijetno romanje je pred nami, v cerkvi SAN NICOLO se priporočimo v Božje varstvo. Ko pridemo iz mestnega hrupa, v krogu zmolimo Angelovo čaščenje. Danes goduje sveti Patrik, zavetnik Irske. Živel je od lete 350 do 450, pirati so ga prodali kralju za pastirja drobnice. Imel je sanje, kako se rešiti, oznanjati krščanstvo in z Božjo pomočjo mu je uspelo. Igor je izbral čudovito pot, če se med potjo s kom pogovarjamo, rečem, da je on CAPO DI PALEGRINO A PIEDI. Hodimo ob kanalu v miru malo po travnati, malo makadamski, malo asfaltni poti daleč od avtomobilskega hrupa. Pod ozelenelo vrbo žalujko na klopcah pomalicamo. Sonček nas prijetno greje, narava se prebuja, cvetijo narcise, trava je vsa sveža, pšenica na njivah se lepo zeleni. V tej lepoti stvarstva med hojo zmolimo Serafinski rožni venec, ostane nam še čas za osebno molitev in za malo klepeta. Veliko sprehajalcev in kolesarjev srečujemo, z Jelko, ki “pometava” zadaj za ostalimi, se z marsikom zapleteva v pogovor – od kje smo in kam gremo. Ob 17.uri že vidimo tablo: PADOVA – ampak – kot je Bog visoko, je tudi cilj današnjega romanja – Bazilika svetega Antona v Padovi – še “daleko”.  Hodimo po ozkih ulicah, med arkadami, če bi deževalo, bi bili lepo pod streho. Veliko ljudi hiti po svojih opravkih peš, pa tudi ceste so polne avtomobilov, morda se vračajo iz služb, Kako blagoslovljeno je bilo stopiti pred cerkev ravno, ko je zvonila 19.ura. Bojan nas je odpeljal v cca 80km oddaljeno mesto SCHIO, kjer bomo spali 3 noči. Jutri zjutraj nas bo odpeljal v Padovo, kjer bomo romali proti Schiu – nam bo dano? Imejmo močno vero in dano nam bo – še vedno smo bili uslišani. Po okusni večerji smo se “utaborili” v skupni sobi – pozdrav z zgornjega pograda.

MOLITEV JE NEBEŠKA POŠTA; PO NJEJ GREDO NAŠE PROŠNJE GOR, PO NJEJ PRIDEJO SADOVI BOŽJE MILOSTI DOL ( Blaženi Anton Martin Slomšek)

Darinka

Foto: Igor

 

 

   

Po Benediktovi poti – po poteh svetnikov v Sveto deželo – 20. dan

Od Benetk  do Mire

MOJ BOG, TOLIKO ŽELIM STORITI ŠE V TEM ŽIVLJENJU. HVALA TI ZA SPOZNANJE IN SPREJEMANJE TEGA, DA MALO ZMOREM.

Kako mirna in spokojna noč je za nami. Sredi Benetk blizu Markovega trga v zavetju samostana smo sanjali vsak svoj zlati sen. Ob 7uri zapojemo Angelovo čaščenje, Slavica skuha čaj, pozajtrkujemo in ob 8uri “vsak s svojo posteljo” odromamo novemu dnevu naproti. Veliko pustnih mask srečamo, čeprav je bil včeraj in bo jutri glavni pustni karneval. Ker ni Benetk brez golobčkov in kavice, si jo pred prevozom z ladjico privoščimo v prijetnem barčku na pomolu. Račun je pa podvojen, zato ga poravnata Ani in Slavica. Nekaj prtljage odložimo v kombi, da nam bo korak lahkotnejši. Je že tako, da kadar imaš največ časa, najmanj narediš, bomo tudi mi danes prehodili samo 17km in doživeli mnogo čudovitih stvari. Igor je dejal, da smo jih prehodili samo 16-joj, kako je strog ta “naš Mojzes”! Jaz bom napisala kar 20km-se lepše sliši in sešteva. Benetke zapuščamo v prijetnem sončnem dnevu, hodimo ob kanalu reke Brenta, ki nas pripelje do mesteca MIRA, kjer zaključimo romanje pri cerkvi sv. Markota.  Bojan in njegov prijatelj, ki nam je uredil prenočevanje v Benetkah sredi pustnega karnevala nas že čakata s pladnjem Beneških slaščic. Moj ti Bog-koliko prijetnih ljudi srečamo na tem nemirnem svetu- srce moramo odpreti, kajti bistvo je očem skrito, je rekel  MALI PRINC. Števila vseh kavic ne bomo izdali, ker bi kdo utegnil pomisliti, ta nismo na Božji poti. O, pa smo-saj z Bogom začni vsako delo, pa bo dober tek imelo. Vsak dan molimo devetdnevnico k sveti JOŽEFINI BAKHITI, ki je bila sestra vseh zatiranih in bomo v naslednji etapi obiskali tudi kraj  SCHIO, kjer je po vsem trpljenju našla svoj mir in pokoj. Tudi serafinski rožni venec je vsak dan na naših ustnicah. Malo se razlikuje od tega ki ga običajno molimo. Je del frančiškanske tradicije, njegova zunanja oblika se navdihuje pri legendi, ki govori, da je Marija na zemlji živela 72let, zato je SERAFINSKI ROŽNI VENEC SESTAVLJEN IZ SEDMIH DESETK ROŽNEGA VENCA, KI SE MU NA KONCU DODATA ŠE 2 ZDRAVAMARIJI. Nismo ga toliko vajeni, kot navadnega, kajti pri tej molitvi Marija vse dela z veseljem (z veseljem od sv .duha spočela, z veseljem k Elizabeti nosila, z veseljem rodila….)kot piše  2 pismo Korinčanom 9,7-vstopiti v skrivnost Božjega bivanja je mogoče samo z veseljem. Veselega darovalca namreč Bog ljubi. Prijetna vožnja met topolovimi nasadi, nasadi vinske trte, hrušk in pšenice po Furlaniji se proti večeru konča pot najprej s postankom v Senožečah,kjer odložijo Izidoro-zadnji bodo prvi, nato po obratnem vrstnem redu, kot so vstopali  sedaj izstopajo ostali romarji. TO JE DAN, KI GA JE NAREDIL GOSPOD. Darinka

Foto: Igor