Takoj po velikonočnih praznikih se nas je 11 romarjev zbralo, z vseh vetrov Slovenije, v Slovenski vasi. Predstavljanje, spoznavanje ter žigosanje romarske listine so bile naše prve aktivnosti na tem romanju. Poslovili smo se od Bojana, ki je en del ekipe pripeljal na izhodišče s kombijem, potem pa smo vzeli pot pod noge. Če hočeš namreč kam priti, je treba iti.
Prvi postanek smo naredili pri Brcetovih, ki so ključarji cerkve sv. Jakoba na Ponikvi. Gospa nam je skuhala kavico in nas lepo pogostila. V listino smo lahko pritisnili že drugi žig. Pospremila nas je do cerkve sv. Jakoba, kjer nas je lepo sprejel g. župnik Ludvik Žagar. Predstavil nam je župnijo Velika Dolina in podružnično cerkev sv. Jakoba, ter nam podelil romarski blagoslov.
Nato pa je sledila hoja po poti … po ovinkastih cestah, gozdnih poteh, skozi male vasice, pri čemer nas je grelo toplo spomladansko sonce. Podbočju smo naredili daljši postanek, nato pa smo krenili proti Kostanjevici na Krki, kjer smo prenočili.
Naslednji dan smo vstali zgodaj, do Novega mesta ni blizu. Po ravnini mimo nekdanjega cistercijanskega samostana smo se lepo ogreli za vzpon na Male Vodenice. Pri Golobovih nad Novim Lurdom smo se ustavili in poklepetali z go. Cvetko. Veseli smo bili tudi lesene brvi nad potokom Kobila, ki olajša njegovo prečkanje. V Hrušici pa nas je sprejela naša Marta, ki nam je pripravila lepo pogostitev. Kar sedeli in klepetali bi, saj so bile noge že utrujene, a če smo hoteli ujeti zadnji avtobus proti Ljubljani, nismo smeli dolgo ostati. Zadnji del poti do Novega mesta poteka po gozdu, v miru, nam pa je bilo žal lepega gozda, ki so ga zelo razredčili tik pred vstopom v Novo mesto. Utrujeni, a veseli smo zaključili prvi del romanja in si obljubili, da če nam bo le dopuščal čas, da gremo skupaj tudi na drugi del proti Ljubljani.
