Od Katedrale sv. Štefana (Concordia Sagittaria) – La Salute di Livenza
VSAK ČLOVEK JE POSLAN, DA NA TEM SVETU NEKAJ DOKONČA.
Danes imamo vsi informativni dan, ne samo devetošolci. Bojan je po Ljubljani v velikem loku in zgoščenem prometu “pobiral” ¨:Jelko, Marino, Anči, Slavico, Beatriko in Igorja, v Senožečah še Izidoro. Malo pred molitvijo Angelovega čaščenja smo pričeli romati 16.etapo. Prosili smo Jezusa, naj malo pogleda te svoje ovčice na zemlji, čeprav nam je pot uravnaval, ko smo bili še v materinem telesu. Ve, da vsi želimo napisati vsak svoj peti evangelij. Najprej hodimo po asfaltu, nato celo popoldne po prijetni ravni makadamski poti, ki je označena z rumenimi puščicami in se imenuje VIA POSTUMIA, vodi pa v Santiago de Compostela na grob Svetega Jakoba. Pšenica na njivah se že prebuja iz zimskega počitka, večina njiv pa je že pripravljenih za sajenje koruze in paradižnika. Proč od avtomobilskega hrupa imamo milost za molitev in premišljevanje, ko pa klepetamo, se pa sigurno “zahodimo”,, takrat pa pa skrbno Beatrikino oko pazi, da nas zopet usmeri na pravo stezico. Kratko pavzico si vzamemo za malico iz nahrbtnikov. Na poti smo se še ustavili v cerkvicah sv.Štefana in sv.Petra, ter na cilju današne etape-sv.Jurija. Na oltar smo položili molitev zahvale za roke, za noge, za očke, za celo telo, ter za milost upanja,da bomo nekoč uzrli kraje,kjr se je rodil, učil, trpel in od mrtvih vstal Jezus preden bomo poklicani v večni Jeruzalem. Vpetih urah smo preromali 22km.Dve noči bomo zopet spali na Mirenskem gradu, saj se nam cenovno najbolj izide. naš voditelj Igor in šofer Bojan imata na skrbi vso logistiko. Ob 20uri nas je čakalo toplo prenočišče, okusna večerja in blaženi mir v kapelici, kjer smo zmolili serafinski rožni venec in devetdnevnico k sv.Jožefini Bakhiti- hčeri Božje ljubezni iz družbe kanosijank. Z nami bi hodila tudi gospa Silva Dimic, pa je Bog pred enim mesecem poklical v večnost njenega sina Blaža in bo šla, ko bo mogla v enih naslednjih etap. Zanju smo prebrali molitev REKVIEM ZA LJUBLJENO OSEBO od duhovnika Ignacia Larranage in ju v mislih objeli, pa še to pesmico jima zapeli:ANGELČEK, ANGELČEK MOJ-VODI ME TI NOCOJ, VODI ME TI NOCOJ, ANGELČEK MOJ.
SRCE JE ŽALOSTNO, MOČNO JE RANJENO, MOČNO JE RANJENO MOJE SRCE. Darinka
Fotografije: Igor
