Avtor: AVE

Sobota, 22. maja nas je združila na romanju v spomin blaženega mučenca Alojzija Grozdeta. Podali smo se od Šentruperta, kjer so na božji njivi dolgo počivali njegovi posmrtni ostanki, do njegovega poslednjega bivališča v cerkvi Marjije Pomočnice na Zaplazu. Pred desetimi leti, ko so njegove posmrtne ostanke prenesli na  Zaplaz,  je društvo organiziralo večdnevno romanje iz Ogleja na Zaplaz, kjer smo bili priča slovesnemu prenosu njegovih relikvij v oltar v Grozdetovi kapeli.

Z romarskim blagoslovom g. Jakoba Trčka, župnika v Šentrupertu, smo začeli v cerkvi sv. Ruperta v Šentrupertu. Župnija letos slavi častitljivih 500 let obstoja. Nadaljevali smo po Kalvariji proti  romarski cerkvi sv. Frančiška Ksaverija na Veseli gori, kjer nam je g. župnik razkazal cerkev, podal nekaj zgodovinskih podatkov in na kratko opisal svoje pastoralno delo v eni najbolj vernih slovenskih župnij.

Pot smo nadaljevali po prelepi valoviti pokrajini, prečkali številne potočke, dehteče travnike in senčne  gozdove. Opoldne smo malicali v zavetju cerkve sv. Petra v zaselku Žunovec in se prek Čateža povzpeli na Zaplaz, kjer smo počastili blaženega mučenca in našo nebeško Mater Marijo.

Dan smo  posvetili Grozdetovemu spominu. Brali smo njegove pesmi, zanimivosti iz njegovega življenja, molili litanije v njegovo čast. Šmarnični maj smo dopolnili z branjem šmarnic in petjem Marijinih pesmi, v rožnem vencu pa se spomnili vseh naših preizkušanih romarskih bratov in sester.

Preživeli smo lep in duhovno bogat dan.

Prelepa majska sobota (8. maja) je zbrala romarje na zadnji etapi jubilejnega romanja ob 20-letnici društva, ki se je zaradi epidemije preneslo na letošnji maj. Ponavadi sicer romanje zaključujemo pri sv. Jakobu v Trstu, letos pa smo prvič obiskali sv. Jakoba v Velikem Dolu na Krasu blizu italijanske meje.

Začeli smo v Avbru, kjer se je naša zadnja etapa končala. Postali smo pri cerkvi sv. Petra in Pavla v Tomaju, od koder nam seže pogled čez Kras.  V dokumentu, ki ga hrani tržaški arhiv iz 11.   maja 1316, je omenjen plebanus kanonik Bartolo, ki je tu deloval že pred tem. Od leta 1272 do danes je znanih 40 omemb in imenovanj duhovnih voditeljev tomajske fare, ki so se v različnih časih različno poimenovali. Tedaj je Tomajska fara obsegala današnjo Tomajsko, Dutoveljsko in del Sežanske župnije.  Cerkev krasijo freske Toneta Kralja, izdelane 1930,  ki je v cerkevno poslikavo spretno vključil elemente boja proti italijanski okupaciji slovenskih dežel.

V Krepljah  stoji lepo obnovljena cerkev sv. Notburge, zavetnica služkinj, kmetov… Tu je upodobljena s srpom v zraku.  Gospod župnik Gašper Lipušček nam je povedal nekaj besed  o cerkvi in njeni zavetnici ter predsatvil pastoralno delo na župnijah, ki jih upravlja. Skupaj smo zmolili avemarijo.

Kraški gozd, ki se je razbohotil, ko so opustili pašo drobnice, nam je nudil razkošje zelenja, cvetja in ptičjega petja do obnovljenega kala pod Pliskovico. Kali so v preteklosti služili za napajanje živine, ker Kras nima površinskih vodotokov.

Še kakšen kilometer po gozdu in nekaj več po asfaltu nas je pripeljalo do sv. Jakoba v Velikem Dolu.  Gospod župnik nam je povedal nekaj besed o cerkvi, v družbi sv. Jakoba, sv. Vida in Lurške Matere Božje smo poslušali šmarnice in zapeli šmarnično pesem. Domačini so nas prijazno pogostili in nas povabili, da se še kdaj vnemo.

Hvala  g. župniku in domačinom za prijazno gostoljubje, organizatorjem za trud, romarjem pa za prijetno vzdušje na poti.