Prelepa majska sobota (8. maja) je zbrala romarje na zadnji etapi jubilejnega romanja ob 20-letnici društva, ki se je zaradi epidemije preneslo na letošnji maj. Ponavadi sicer romanje zaključujemo pri sv. Jakobu v Trstu, letos pa smo prvič obiskali sv. Jakoba v Velikem Dolu na Krasu blizu italijanske meje.
Začeli smo v Avbru, kjer se je naša zadnja etapa končala. Postali smo pri cerkvi sv. Petra in Pavla v Tomaju, od koder nam seže pogled čez Kras. V dokumentu, ki ga hrani tržaški arhiv iz 11. maja 1316, je omenjen plebanus kanonik Bartolo, ki je tu deloval že pred tem. Od leta 1272 do danes je znanih 40 omemb in imenovanj duhovnih voditeljev tomajske fare, ki so se v različnih časih različno poimenovali. Tedaj je Tomajska fara obsegala današnjo Tomajsko, Dutoveljsko in del Sežanske župnije. Cerkev krasijo freske Toneta Kralja, izdelane 1930, ki je v cerkevno poslikavo spretno vključil elemente boja proti italijanski okupaciji slovenskih dežel.
V Krepljah stoji lepo obnovljena cerkev sv. Notburge, zavetnica služkinj, kmetov… Tu je upodobljena s srpom v zraku. Gospod župnik Gašper Lipušček nam je povedal nekaj besed o cerkvi in njeni zavetnici ter predsatvil pastoralno delo na župnijah, ki jih upravlja. Skupaj smo zmolili avemarijo.
Kraški gozd, ki se je razbohotil, ko so opustili pašo drobnice, nam je nudil razkošje zelenja, cvetja in ptičjega petja do obnovljenega kala pod Pliskovico. Kali so v preteklosti služili za napajanje živine, ker Kras nima površinskih vodotokov.
Še kakšen kilometer po gozdu in nekaj več po asfaltu nas je pripeljalo do sv. Jakoba v Velikem Dolu. Gospod župnik nam je povedal nekaj besed o cerkvi, v družbi sv. Jakoba, sv. Vida in Lurške Matere Božje smo poslušali šmarnice in zapeli šmarnično pesem. Domačini so nas prijazno pogostili in nas povabili, da se še kdaj vnemo.
Hvala g. župniku in domačinom za prijazno gostoljubje, organizatorjem za trud, romarjem pa za prijetno vzdušje na poti.
