Od malo pred Jesolom do Benetk

GOSPOD MOJEGA ŽIVLJENJA, NAJ OSTANEMDAN ZA DNEM PRED TEBOJ IZ OČI V OČI. VTEM SVETU, KI JE TVOJBOM OSTAL PRED TEBOJ SREDI NAPOROV, BOJA, SREDI NEMIRNE MNOŽICE IZ OČI V OČI. IN, KO BO MOJA NALOGA NA TEM SVETU KONČANA, SE BOM SAM IN MOLČE USTAVIL PRED TEBOJ-KRALJ KRALJEV,IZ OČI V OČI. (Ignacio Larranaga) Še malo,pa bomo imeli popoldansko-nočno romanje. Danes nas nas bo naš Mojzes (Igor) vodil naprej proti obljubljeni deželi, kjer se cedita med in mleko. Upam, da ne bomo hodili 40let in godrnjali in Igor rekel:Bog-zakaj si mi naložil to težko nalogo, vidiš, da se mi upirajo-kaj sem jih mar jaz rodil? Zvečer že vse spakiramo, zjutraj ob 7uri sv.maša, sv.evharistija nam da moč za dan, ki je pred nami. Po zajtrku “transfer”do Jesola, hodimo od 10.30, v cerkvi sv. Janeza krstnika je čudovit oltar Lurške votline z Marijo. Hodimo po poti GIRO LAGUNA najprej ob kanalu s sladko vodo, ki se kmalu prične mešati s slano iz morja. 30km želimo prehoditi do Benetk v nacionalnem parku v miru in tišini. No, ljudstvo malo godrnja, ampak ne preveč, pa tudi zlato tele še ne postavlja, ker je “Mojzes” vseskozi z njim. Ja, tukaj je sama ravnina, pa ne hodi na goro po zapovedi. Ker še ni mane iz neba, odpremo svoje malhice s hrano, potem moramo pa še “malo razkužiti”- Anči in Marina lepo skrbita za naše zdravje- Pa da vi vidite, kako hitro mine tiste pol ure počitka! V mestecu Cavallino (konjiček) je lepa cerkev-ANTICA CHIESA DI S.MARIA ELIZABETA. Zadnjih 10km hodimo po sprehajalni poti ob prometni cesti ob drevoredu mogočnih platan, ki dajejo v poletni vročini prijetno senco sprehajalcem. Ob 18uri se prižgejo luči javne razsvetljave, kako romantično smo danes hodili- najprej smo si odpočili oči z opazovanjem ptic, dihali zdrav zrak, hodili po mehki travnati poti ob vodi. Tudi sonček nas je pozdravil preden se je poljubil z morjem.Malo po 19uri se v pristanišču Punta Sabbioni vkrcamo na ladjico, ki nas odpelje v Benetke. Čeprav po Judovski zapovedi danes nebi smeli nositi s sabo postelje, smo natovorjeni s spalnimi vrečami in podlogami. Vsi z veseljem smrčimo v prijetno topli sobi samostana.

PODAJ MI ROKO, MOJ BRAT, SKUPAJ BOVA ZMOGLA. Darinka

Foto: Igor

Od La Salute di Livenza skoraj do Jesola

GOSPOD, V TIŠINI NASTAJAJOČEGA DNEVA TE PRIHAJAM PROSIT ZA MIR, MODROST IN MOČ. DANES ŽELIM GLEDATI NA SVET Z OČMI LJUBEZNI, BITI POTRPEŽLJIV,RAZUMEVAJOČ, PONIŽEN IN DOBER. ZAPRI MOJA USTA ZA GODRNJANJE, VARUJ MOJ JEZIK PRED OBREKOVANJEM. ODENI ME S SVOJO DOBROTO, GOSPOD, DAJ, DA BOM VES DANAŠNJI DAN ODSEVAL TEBE-AMEN. (Ignacio Larranaga)

Bog, hvala za spanje, hvala za sanje,hvala, da so bile samo sanje in, da smo jih pozabili. Pri sv. maši nam da Jezus pri sv. evharistiji moč za današnje romanje. Po bogatem zajtrku in popotnici nas Bojan odpelje v kraj, kjer smo včeraj zaključili romanje. Danes smo”zelo zgodni”, kajti že ob 11uri pričnemo hoditi. Cerkev sv. Jurija je zaprta, zmolimo molitev za naše preizkušene romarske prijatelje, ki nas spremljajo v mislih od doma. Sv.Juriju jih izročimo, da jim izprosi milosti, za katere edino Jezus ve, kaj potrebujejo. Zopet se”raztegnemo” tako, da je prvi romar 200 metrov pred nama z Jelko, ki “pometava” za njimi. Ne vem, kaj jim je dal v kavico tisti prijazen lastnik bara, da imajo tako hiter korak. Ko smo odhajali, smo blagoslovili njega,vse njegove domače in hišo, ki jo zapuščamo. Hodimo v miru, avtomobili so na svojih cestah, mi pa vsak v svoji tihi molitvi med njivami, ki jim ne vidimo konca. Pri cerkvici sv.Frančiška  Asiškega z malo zamudo zmolimo Angelovo čaščenje, ter izročimo v Jezusov srček našega duhovnega vodjo patra Mirana Žvanuta in patra Marka Ivana Rupnika, ki ga sedaj vsi tako sodijo, čeprav samo Bog in on vesta, kaj je narobe. Bog bo sodil, mi pa skrbimo za svoje grehe, da ne bodo postali rdeči kot škrlat. Njive so pripravljene, da jih posadijo s koruzo in paradižnikom, tudi kanale za namakanje že polnijo. Veliko kruha bodo spekli iz moke, ki jo bo dala sedaj še svetlo zelena kakšnih 20cm visoka pšenica. Če želite jesti porovo juho-tukaj je velika njiva pora kot celo Ljubljansko barje-za nahraniti celo Slovenijo. Slišimo,kako ječijo drevesa hrušk, ki so verjetno že opravila svojo življesko nalogo, ko jih podirajo in sadijo mlada. Veliko vinca bodo dale trte, morda bomo jedli sladko grozdje prav iz teh sadik. Kdaj kdo rečev kakšnem članku¨;hodil sem sredi niča;-le kaj misli s tem? Mi smo hodili po sveti zemlji, ki daje kruh mnogim ljudem. Malo hiš z obvezno ograjo in psički, ki so nas opozarjali, naj pospešimo korak. Po počitku in malici smo ob 16uri prečkali most čez reko Piavo zastonj, avtomobilisti pa so morali plačati 1eur- je na sredini mostu “mitnica”. Dospeli smo do morja,še malo ob laguni,zapoznelo kavico, nato pa nazaj na Mirenski grad, kjer smo ponovili vajo od sinoči večerja-sok-vinček(ker je pustna sobota),molitev, spanje.

MIRNO NOČ, LEPE SANJE, ANGELI NAJ VAM VSEM PRIDEJO VANJE, Darinka

Foto:Igor

Od Katedrale sv. Štefana (Concordia Sagittaria) – La Salute di Livenza

VSAK ČLOVEK JE POSLAN, DA NA TEM SVETU NEKAJ DOKONČA.

Danes imamo vsi informativni dan, ne samo devetošolci. Bojan je po Ljubljani v velikem loku in zgoščenem prometu “pobiral” ¨:Jelko, Marino, Anči, Slavico, Beatriko in Igorja, v Senožečah še Izidoro. Malo pred molitvijo Angelovega čaščenja smo pričeli romati 16.etapo. Prosili smo Jezusa, naj malo pogleda te svoje ovčice na zemlji, čeprav nam je pot uravnaval, ko smo bili še v materinem telesu. Ve, da vsi želimo napisati vsak svoj peti evangelij. Najprej hodimo po asfaltu, nato celo popoldne po prijetni ravni makadamski poti, ki je označena z rumenimi puščicami in se imenuje VIA POSTUMIA, vodi pa v Santiago de Compostela na grob Svetega Jakoba. Pšenica na njivah se že prebuja iz zimskega počitka, večina njiv pa je že pripravljenih za sajenje koruze in paradižnika. Proč od avtomobilskega hrupa imamo milost za molitev in premišljevanje, ko pa klepetamo, se pa sigurno “zahodimo”,, takrat pa pa skrbno Beatrikino oko pazi, da nas zopet usmeri na pravo stezico. Kratko pavzico si vzamemo za malico iz nahrbtnikov. Na poti smo se še ustavili v cerkvicah sv.Štefana in sv.Petra, ter na cilju današne etape-sv.Jurija. Na oltar smo položili molitev zahvale za roke, za noge, za očke, za celo telo, ter za milost upanja,da bomo nekoč uzrli kraje,kjr se je rodil, učil, trpel in od mrtvih vstal Jezus preden bomo poklicani v večni Jeruzalem. Vpetih urah smo preromali 22km.Dve noči bomo zopet spali na Mirenskem gradu, saj se nam cenovno najbolj izide. naš voditelj Igor in šofer Bojan imata na skrbi vso logistiko. Ob 20uri nas je čakalo toplo prenočišče, okusna večerja in blaženi mir v kapelici, kjer smo zmolili serafinski rožni venec in devetdnevnico k sv.Jožefini Bakhiti- hčeri Božje ljubezni iz družbe kanosijank. Z nami bi hodila tudi gospa Silva Dimic, pa je Bog pred enim mesecem poklical v večnost njenega sina Blaža in bo šla, ko bo mogla v enih naslednjih etap. Zanju smo prebrali molitev REKVIEM ZA LJUBLJENO OSEBO od duhovnika Ignacia Larranage in ju v mislih objeli, pa še to pesmico jima zapeli:ANGELČEK, ANGELČEK MOJ-VODI ME TI NOCOJ, VODI ME TI NOCOJ, ANGELČEK MOJ.

SRCE JE ŽALOSTNO, MOČNO JE RANJENO, MOČNO JE RANJENO MOJE SRCE. Darinka

Fotografije: Igor

Od Latisane do “Concordia Sagittaria”

Ob 6 uri nas prebudi cerkveno zvonjenje, ki naznanja, da se noč počasi umika dnevu. Pri sveti maši dobimo blagoslov, po zajtrku se poslovimo od prijaznih gostiteljev, Bojan nas odpelje do Latisane, kjer dobimo žige v naše romarske listine in po »obvezni kavici« ob 10uri vendarle naredimo prve romarske korake. Ja, rekli boste: čudni so ti romarji, ko pričnejo hoditi, ko je sonček že tri ure na nebu. Tako pač je, vsak roma po svoje, pa tudi, da se romarju ne sme nikoli muditi, saj Vsemogočni vodi naše korake, kot je geslo romanja današnjega dne. Malo ob cesti, veliko več po mehkih markiranih poljskih stezicah prispemo v kraj  San Michele al Taglinamento, kjer se v cerkvi sv.Mihaelu priporočimo za varstvo pred hudimi duhovi. V tihi molitvi za srečno potovanje duše Blaža sina Silve,ki ga je Bog poklical v večnost, in za blagoslovljeno rojstvo malega bitjeca hčerke naše Irene, ki se odloča, da bo prišlo na svet. Čas je že za »pospravljanja zaloge«hrane iz naših popotnih malhic in slavljenje naše nebeške matere v angelovemu čaščenju. Sonček nas boža z neba, ptice se spreletavajo, velike zorane njive pa se počasi pripravljajo, da bodo sprejele semena, ki jih bodo posejali, da obrode sadove. -Ene stoterega, druge deseterega-kolikor semen bo umrlo, tolikšen pridelek bodo dale….Tak je pač življenjski zemeljski krog-vedno mora nekaj umreti, de pripravi prostor za novo življenje. Da nas vidite, kako smo »razvlečeni«-naš duhovni vodja pater Miran Žvanut se zelo muči, da upočasnjuje korake, ostale ovčice mu zvesto sledijo, daleč zadaj pa kot »en pasji repek«sopiha Darinka, ki jo Jelka potrpežljivo spremlja, da jim ne uide nazaj v Slovenijo. Kadar pa molimo Serafinski rožni venec in Angelovo čaščenje, smo pa sklenjeni v krogu tako, kot so bili učenci zbrani okrog Jezusa. Ob 15uri nas Bojan pričaka v mestecu Concordia Sagitaria. To mesto so ustanovili leta 42 pred Jezusom, spadalo je pod Oglejski patriarhat, leta 452 ga je uničil Atila. Beneški republiki je bilo priključeno leta 1420. Poleg stolnice, ki je bila zgrajena leta 1466 in je posvečena sv.Štefanu stoji veličastna krstilnica z mogočnim krstilnim koritom, katera je bila zgrajena že v 11.stoletju. Naš vodja poti se je odločil, da bomo tukaj zaključili romanje, vsi smo se veselo strinjali. Veselo smo še zmolili Serafinski rožni venec in se odpeljali proti domu. Čudovito tridnevno romanje nam je bilo dano, usmiljeni Bog-naš Gospod in oče, čigar noge so prehodile svetove in tisočletja nam je usmerjal korake in nas vodil. Darinka

Fotografije: Igor

Od “Carolino” do Latisane

To je dan, ki ga je naredil gospod. Mirna, blagoslovljena noč je za nami. Ob sedmi uri imamo Sveto mašo, ob osmi zajtrk, potem pa nas Bojan odpelje v Carolino, kjer se v  cerkvi sv. Tomaža priporočimo za varstvo na današnjem romanju. Zopet nam kažejo pot in smer Jakobove puščice, najboljši navigator pa sta Beatrika in Igor, ki nas vodita. Sonček nas prijetno greje, ob dvanajsti uri zmolimo angelovo čaščenje. Ker postajamo malo lačni, se okrepčamo z hrano iz naših malhic. Noge nam dobro služijo, ni potrebno nič zdravil zanje, za vsak slučaj pa malo »razkužimo« naše želodčke s pokoro., kaj pa je »pokora« pa si vsak razlaga malo po svoje. Pot nas vodi ob ogromnih njivah pšenice, vinskih trt in sadnega drevja. Klepet med hojo prekinemo in se umirimo v molitvi in premišljevanju vseh sedmih skrivnosti Serafinskega rožnega venca. Ko se približujemo mestu Latisana, opazujemo sonček, ki postaja rdeča krogla in se bosta kmalu objela z zemljo. Današnjo etapo zaključimo v cerkvi svetega Janeza Krstnika, kjer nas čakata naš Bojan in naš duhovni vodja p. Miran Žvanut.

Ura je šest popoldne in odpeljemo se na Mirenski grad, kjer nas čaka okusna večerja, preden se odpravimo na zasluženi počitek, zmolimo litanije in devetdnevnico k sveti Jožefini Bakhiti.

Oče, zdaj, ko glasovi molčijo in je utihnil trušč, se tu pred posteljo naše duše dvigajo k tebi in pravijo: » verujemo vate, zaupamo vate, ljubimo te z vsemi močmi. Slava ti, Gospod  (IGNACIO LARRANAGA)

Darinka s soromaricami    Fotografije: Igor