Tradicionalno novoletno romanje na Kurešček se bliža svoji dvajseti ponovitvi. Sodi torej v železni repertoar društvenih romanj. Med romarji vedno lahko najdete koga, ki je romal vsako leto doslej.
Romanje smo začeli v Želimljah z molitvijo Angelovega Češčenja, nadaljevali z obiskom cerkve sv. Vida in ogledom jaslic v njej, potem pa smo zagrizli v klanec po gozdu. Vreme je bilo, romarji so prišli in dobre volje je bilo obilo. Prvo romanje je namenjeno priprošnji za vsa naslednja v tem letu. Praznične dobrote in zdravilni napitki so romanju dodali poseben čar.
Na milostnem kraju nas je sprejela Kraljica: praznična, v vsem sijaju, z otrokom v naročju, z jaslicami pred oltarjem. Pri sveti maši nas je mašnik spomnil, da je praznik Božje Matere, svetovni dan miru, dan, ko je svojo zemeljsko pot nesrečno končal blaženi mučenec Alojzij Grozde in tudi, da je leto 2024 leto molitvene priprave na sveto leto 2025 v Rimu, ki ga krasi geslo “Romarji upanja”.
Po sveti maši so prijatelji poskrbeli za prevoz romarjev v dolino, saj se je bližal večer. Nekateri so se na pot do izhodišča podali kar peš. Pred gasilskim domom so nas ob zaparkiranih avtomobilih pričakali prijazni želimeljski gasilci, ki so čistili opremo, saj so staro leto zaključili z intervencijo. V trdi temi smo se zadovoljni vračali domov.
Z našimi nameni pa se je lepo zlila tudi božja beseda tega dne:
»Gospod naj te blagoslovi in te varuje. Gospod naj da sijati svoje obličje nad tabo in naj ti bo milostljiv. Gospod naj dvigne svoje obličje nadte in ti podeli mir« (4 Mz 6,24-26).
