Od sv. Jakoba do sv. Jakoba pri zamejskih Slovencih na avstrijskem Koroškem.
Tokratno romanje nas je popeljalo v Avstrijo, med zamejske Slovence in k dvema sv. Jakoboma na tem ozemlju.
Prvi postanek je bil Šentjakob v Rožu in župnijska cerkev Sv. Jakoba.
Občina Šentjakob je znamenita kot kraj, kjer je v 15. stoletju živela in bila ugrabljena v turško jetništvo resnična Miklova Zala, Rozalija Mikel iz Miklovine pri Svatnah.
Sprejel nas je tamkajšnji župnik g. Jurij Buch in nam predstavil zgodovino cerkve, kraja in način, kako ohranjajo slovenski jezik.
Prva cerkev Sv. Jakoba je bila na tem mestu postavljena že v 11. stoletju.
Cerkev je l. 1972 pogorela, a glavni oltar in kip apostola Jakoba sta bila rešena.
Dvojezične maše so od nekdaj bile in so. A slovenska skupnost se manjša. Slovenske cerkvene pesmi so lepše kot nemške in zato jih z veseljem ohranjajo.
Delajo z otroki in se tako še naprej ohranja slovenščino.
Pri tem ima veliko vlogo slovensko Kulturno društvo Rož.
Cerkev na Koroškem je vseskozi stala Slovencem ob strani in podpirala uporabo slovenskega jezika.
Naslednji postanek je bil v vasi Sveče (Suetschach), kjer smo si ogledali galerijo z umetniškimi deli akademskega kiparja Franceta Goršeta v domačiji Vrbnik. Njegovo življenje, delo in ohranjanje slovenske dediščine in jezika nasploh nam je predstavila predsednica Slovenskega prosvetnega društva Kočna Alenka Weber.
V Svečah se je rodil duhovnik, publicist in predstavnik Slovencev v koroškem deželnem zboru Andrej Einspieler (1813–1888), ki je skupaj z Antonom Martinom Slomškom in Antonom Janežičem leta 1851 soustanovil Mohorjevo družbo. V Avstriji je Mohorjeva družba še vedno izredno pomembna, saj izdaja slovenske knjige.
Pred galerijo, na vrtu Vrbnikove domačije, je spominski park z doprsnimi kipi pisateljev, pesnikov, duhovnikov in drugih, ki jih je izdelal France Gorše. Le-ti so na različne načine skrbeli za obstoj slovenskega jezika.
Ogledali smo si še cerkev sv. Lamberta. Napisi nad zunanjim in notranjim vhodom v cerkev so v slovenskem jeziku, da se ti kar milo stori. Cerkev je izredno lepa.
Nato pa smo se odpeljali do Baškega jezera (Faaker See), kjer je bila začetna točka našega pohodnega dela romanja. Stopili smo na avstrijsko Pot sv. Jakoba in poromali do Beljaka (Villach), s postankom za okrepčilo pri Mariji na Zilji (Maria Gail), ki je ena najstarejših cerkva na Koroškem in je stara romarska cerkev.
V Beljaku nas je pričakala vodička in nas popeljala na ogled mesta. Najprej smo si ogledali baročno cerkev sv. Križa, nato smo preko ulic s starimi vilami in preko parkov prišli do starega mestnega obzidja, nad katerim smo že videli zvonik mogočne cerkve sv. Jakoba na Glavnem trgu, v samem starem centru Beljaka.
Ogled cerkve je potekal v posebnem vzdušju, v spremstvu glasbe, saj je organist igral različne skladbe. Nato pa smo še mi zapeli Marijino pesem, ko je ravno čas šmarnic.
Sledilo je še krajše okrepčilo, nato pa smo se odpeljali proti domu.
Hvala Danijelu za vso organizacijo in postrežbo na poti, hvala tudi Miru.
Imeli smo se lepo, med resnimi zadevami smo imeli tudi čas za pogovor, hece in smeh. Dobra volja je bila nalezljiva, druženje z dobrimi ljudmi pa pomeni, da greš domov bogatejši in pomirjen.
Se kmalu spet vidimo!
Besedilo in slike Andreja Grahek
