Z VESELIMI KORAKI NA ŽALOSTNO GORO
Tradicionalno društveno romanje prijateljev Jakobove poti z Rakovnika preko Ljubljanskega barja, hribčkov Svetega Lovrenca, Svete Ane nad Podpečjo in Svetega Jožefa na Žalostno goro nad Preserjem je bilo ravno primerno za postni čas. Zakaj? Ker smo 20 km odmerili s potrpežljivim, vedrimi koraki med neustavljivim rojevanjem narave. Ker smo po težko pričakovanem dežju v jasnem, prelepem dnevu spet videli sonce. Ker na tiho nedeljo nismo bili tiho, ampak smo si delili pogovore, misli, molitev in smeh. Prihajajo dnevi spomina na največji preobrat v zgodovini sveta, prihaja največji krščanski praznik, ko vsaka premagana težava, potrpežljivost in žrtev dobi smisel in pomen. Za nami je lep uvod v nov, predzadnji postni teden.
Marjetica Škrlec
Tradicionalno ena skupinica romarjev poroma iz Logatca. Letos smo romarske molitve namenili našemu pokojnemu prijatelju Juretu, ki nas je lani in veliko let poprej pričakal na Verdu in naša romanja napolnjeval z njemu lastno in nalezljivo vedrino. Opravili smo popravni izpit lanskega romanja – in postanek na Verdu pri Tanji in Dragu podaljšali za sto procentov. Hvala dobri ljudje. Bog vam povrni!
Vedno je postno romanje nekaj posebnega. Srečamo se romarji iz Rakovnika, romarji iz Logatca, veliko pa je naših članov, ki se nam pridružijo pri križevem potu in sv. maši, kjer se v molitvi združimo z ostalimi romarji. Posebej se nas je dotaknil križev pot za Ukrajino, ki so ga vodili člani ŽPS Preserje in besede v pridigi g. Slavka Rebca, glavnega vikarja Koprske škofije: “Ko nas zagrne tema in ne vidimo rešitve, je tam z nami ON, ki s tiho prisotnostjo ali lahnim šepetom razprši temo, če se mu prepustimo.”
